|
spreobrnitelj |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spreobrnjevanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spréten |
1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spréti |
povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprevír |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
sprevódnik |
uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprevráčati |
1. spreminjati, zlasti na slabše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sprevŕženec |
kdor ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sprhnéti |
razpasti, razkrojiti se zlasti zaradi delovanja vlage:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spríčkati se |
medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijétje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spríng |
navt. močna vrv za privezovanje ladij pri pristajanju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprínkler |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
spróten |
1. ki se zgodi brez odlašanja, v kratkem času:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
spróti |
1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja, v kratkem času:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprovocírati |
1. spodbuditi koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprožílec |
1. vzvod mehanizma za sprožitev orožja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spŕva |
izraža čas začetka dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spustíti |
1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spúščati |
1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spuščenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spúžvar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
squatter |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sráčiti se |
nar. 1. postavljati se, bahati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sráčkati |
pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srága |
1. {drobna} kaplja potu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srájčkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
srákar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
srakopêrji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
srakopêrka |
samica srakoperja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srám |
1. neprijeten, neugoden občutek, ki nastane iz zavesti o neprimernosti, nečastnosti lastnega ravnanja, stanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srámnica |
1. anat. parna kost medenice v dimljah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sramôta |
1. stanje, ko je ugled, veljava koga zmanjšana:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sramôten |
ki ni v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sramotíšče |
nekdaj kraj, prostor, na katerega postavljajo ljudi za kazen v javno sramotenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sramotíti |
s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja jemati komu ugled:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sráti |
vulg. 1. iztrebljati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srbečíčar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
srbohrvatíst |
strokovnjak za srbohrvatistiko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srbohrvatístika |
veda o srbskohrvatskem jeziku in književnostih tega jezikovnega področja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srborítiti |
ekspr. z besedami, dejanji kazati srboritost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srcé |
1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sŕčiti |
knjiž. opogumljati, hrabriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕd |
1. velika stopnja jeze:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srdíti |
spravljati v veliko jezo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
srdítost |
velika stopnja jeze:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srdobólje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
srébati |
spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srebrár |
izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srebréti |
knjiž. postajati po barvi podoben srebru:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srebrnínar |
izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srebró |
1. težka žlahtna kovina bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sréča |
1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srečávati |
1. gibajoč, premikajoč se prihajati mimo koga, skupaj s kom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sréčen |
1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srečeváti |
1. gibajoč, premikajoč se prihajati mimo koga, skupaj s kom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sréčkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
srédi |
z rodilnikom 1. za izražanje stanja v položaju; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sredínar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sredínstvo |
nav. ekspr. zagovarjanje zmernih, kompromisnih stališč, nazorov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sredíščen |
1. ki je, se nahaja v središču:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srednjegorje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
srédnjevisôkonémški |
lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 11. do 16. stoletja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srednjezgodnji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
sredopŕsje |
zool. srednji člen oprsja pri nekaterih žuželkah; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sredozémlje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
|
|
sredozímec |
nav. mn. čas od 17. do 25. januarja, ko so na koledarju Anton, Boštjan, Neža, Vincenc, Pavel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sredpôsten |
rel., navadno v zvezi sredpostna nedelja četrta nedelja v postnem času; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srédstven |
knjiž. ki stvari, pojme uporablja kot sredstvo za dosego določenega cilja, namena:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srédstvo |
1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srén |
ledena, skorjasta plast snega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srénast |
navadno v zvezi srenasti sneg ledena, skorjasta plast snega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srénec |
otajana zgornja plast snega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srénjski |
nanašajoč se na srenja 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srép |
1. ki zaradi nepremičnosti, hladnosti vzbuja neprijeten občutek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sréžiti se |
spreminjati se v srež:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕh |
neprijeten občutek na koži z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕhek |
1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srhljív |
ki vzbuja srh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕkati |
1. spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo sikajoči glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕna |
hitra gozdna žival, katere samec ima manjše razvejane rogove:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕnar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
srpár |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sršèn |
velika, čebeli podobna žuželka z rjavo rdečimi progami po glavi in oprsju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕšiti |
postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕt |
zool. viličasta ribja koščica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stabilizátor |
teh. naprava, ki omogoča ohranjati določeno lego vozila, plovila pri spremenjenih zunanjih okoliščinah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
staccáto |
muz., označba za način izvajanja kratko, ločeno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
stacionár |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stádij |
navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa, stopnja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
stádion |
prostor za športna tekmovanja, športne prireditve z ustreznimi objekti, napravami in tribunami za gledalce:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
stadór |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stagnánten |
knjiž. ki se ne razvija, ne napreduje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stagnírati |
knjiž. ostajati na doseženi stopnji; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stáj |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stákati |
s točenjem spravljati skupaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stalagmít |
kapnik, ki nastane na tleh kraške podzemeljske jame, stoječi kapnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stalaktít |
kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame, viseči kapnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stálen |
1. ki se ne spreminja, ne spremeni:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stálež |
1. lov. število {določene} divjadi, navadno v lovišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
49.526 49.626 49.726 49.826 49.926 50.026 50.126 50.226 50.326 50.426 
