nasláda |
nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasladílo |
knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasládnež |
ekspr. kdor se {rad} naslaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasládnica |
ekspr. ženska, ki se {rada} naslaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasládnik |
knjiž., ekspr. kdor se {rad} naslaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naslédek |
knjiž., navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja; posledica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasledíti |
1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasledováti |
star. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naslédstvo |
1. pridobitev določenega položaja, funkcije neposredno po kom drugem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naslòj |
-ôja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
naslòn |
1. del stola, klopi, namenjen za naslanjanje hrbta, rok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naslónek |
knjiž. naslonjalo, zlasti za roke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naslonílo |
1. del stola, klopi, namenjen za naslanjanje hrbta, rok:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naslóvar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
naslovitelj |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
naslóvkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
nasnemavanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
nasnovátelj |
knjiž., redko kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju; napeljevalec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasnútkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
nasolíti |
posuti, natreti s soljo, navadno zaradi konzerviranja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasoljeváti |
posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasplòh |
1. izraža splošno veljavnost povedanega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naspolovínar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
naspróten |
1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naspróti |
I. z dajalnikom 1. za izražanje usmerjenosti pri gibanju h komu ali čemu:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasprótje |
1. pojav ali stanje, ko se kaj po bistvenih lastnostih razlikuje od določenega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasŕkati se |
ekspr. 1. napiti se {alkoholne pijače}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastáli |
ki je rezultat določenega postopka, dogajanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastánek |
začetek obstajanja, bivanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastaníšče |
knjiž. kraj, prostor nastanitve, navadno vojakov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
nastanjeváti |
napravljati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastáti |
nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastáti se |
ekspr. v stanju, postajanju doseči veliko mero:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastávar |
nav. ekspr. nastavljavec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastáven |
teh. namenjen za nastavljanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nástelj |
nar. vzhodnoštajersko stelja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastílje |
nar. stelja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nástil |
nar. stelja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
nastòj |
-ôja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
nastopáč |
knjiž. domišljav človek, gizdalin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastopáški |
knjiž. domišljav, gizdalinski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastopáštvo |
knjiž. domišljavost, gizdalinstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastrelíti |
1. s streljanjem priti do določene količine česa, navadno divjadi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasutína |
plast skal, kamenja, peska, nastala zaradi krušenja, nasipanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasvaj |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
nasvèt |
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasvetovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
našemovanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
našítkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
naškróbiti |
prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naštudírati |
1. s študijem, z vajo pripraviti za podajanje, izvajanje na odru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nát |
nar. nadzemni deli repe, krompirja, korenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natákar |
gostinski delavec, ki se ukvarja s strežbo gostov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natákarica |
gostinska delavka, ki se ukvarja s strežbo gostov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natákati |
1. spravljati kam kaj tekočega, zlasti pijačo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natánčen |
1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natánko |
1. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natečáj |
javna objava, s katero se iščejo kandidati za prevzem določenega dela ali za službo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natečájnik |
knjiž. kdor se udeleži natečaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natékati se |
1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natéza |
priprava za nategovanje, napenjanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natezálec |
priprava za nategovanje, napenjanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natezálen |
ki je za nategovanje, napenjanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natezálka |
nav. mn., obrt., navadno v zvezi klešče natezalke klešče za dajanje zgornjega dela čevlja na kopito:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natezálnik |
priprava za nategovanje, napenjanje, zlasti žice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nateževanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
natìč |
tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natíčar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
natíhem |
1. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natího |
1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natíkati |
1. spravljati kaj na razmeroma oster, koničast predmet:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natíški |
navadno v zvezi natiški fižol fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nátje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
nató |
v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
natočíti |
1. spraviti kam kaj tekočega, zlasti pijačo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natŕkati se |
ekspr. napiti se {alkoholne pijače}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nátronpapír |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
natúra |
1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
naturalízem |
evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naturalizírati |
jur. dati državljanstvo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
náučer |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
naučíti |
1. s posredovanjem znanja povzročiti sposobnost za opravljanje določenega dela, dejavnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naujéti |
-jámem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
náuk |
1. s prilastkom sistem spoznanj o kakem pojavu, predmetu ali na kakem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
náuke |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
naukovanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
náuri |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
naváda |
1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naváden |
1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naváditi |
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navál |
1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
navaljeváti |
1. z valjenjem, kotaljenjem spravljati kam:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navážati |
z vožnjo spravljati kam:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
návček |
v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navdán |
star. tjavendan, tjavdan:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navdánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
navdíh |
ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navdihováti |
1. dajati navdih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|