|
multiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
múltivibrátor |
elektr. naprava za proizvajanje sunkovite, enakomerno se spreminjajoče električne napetosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mumifikátor |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
mundír |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
municípij |
zgod., pri starih Rimljanih mesto z delno samoupravo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múnti |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
múr |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
múren |
1. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muréna |
nav. mn., zool. jeguljam podobne morske ribe s strupeno sluznico v gobcu, Muraenidae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
musáka |
gastr. jed iz sesekljanega mesa, krompirja ali zelenjave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
musjé |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
muskóntar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
müsli |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
músteršílar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
múšec |
bot. trava, katere seme se uporablja za ptičjo krmo; čužka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múšelj |
-šlja; m, vir: B; povezave:
|
|
muškátar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
muškéta |
nekdaj puška z gladko cevjo, ki se polni spredaj s palico za nabijanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
muškétar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
mušketír |
1. nekdaj vojak, oborožen z mušketo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
múšnica |
strupena goba, katere vidni del beta ima obroček, podzemni del pa je gomoljasto odebeljen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mušólar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
muštáfar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
mutánt |
biol. organizem, pri katerem se pojavi mutacija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mutátis mutándis |
knjiž. izraža, da je treba pri primerjavi, enačenju upoštevati različnost okoliščin:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mutátor |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
mutírati |
1. med. spreminjati glas iz deškega v moškega v dobi pubertete, menjavati glas:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mutualízem |
biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muzár |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
muzealiziranje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
muzéj |
ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno in zgodovinsko pomembne predmete:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
muzéjstvo |
dejavnost, ki se ukvarja z ustanavljanjem in delom muzejev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múzelj |
-na in -zlja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
múzga |
agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múzičar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
muzikál |
zlasti v angleškem in ameriškem okolju odrsko glasbeno delo z elementi operete, kabareta, glasbena komedija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múzikar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
muzíkdiréktor |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
muzikológ |
kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
múželj |
-žlja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
mužéven |
1. ki je v stanju, ko se pojavi pod lubjem v času rasti tekočina:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mylár |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
m-da |
knjiž. izraža obotavljanje, pomislek, dvom:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
n |
n êna tudi n-ja, petnajsta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
na |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nabádati |
z bodenjem, vbadanjem spravljati na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabáva |
oskrba trgovine, podjetja z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabavítelj |
redko nabavljač; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabirálnik |
1. zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za oddajanje pisem, sporočil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabirálništvo |
zgod. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabírati |
1. z rokami dajati, spravljati kam več posameznih stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabíti |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabòd |
med. vbod z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine; punkcija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabòr |
1. uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nabórnik |
vojaški obveznik pred služenjem vojaškega roka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nabôsti |
1. z vbodom, vbodljajem spraviti na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrékati |
postajati po obsegu večji; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrékel |
1. ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabreklína |
izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrénkati |
ekspr. 1. z dajalnikom jezno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabuhováti |
dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacéhati se |
pog., ekspr. napiti se {alkoholne pijače}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nácej |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nacépati |
s cepanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nacificírati |
publ. uvajati nacizem ali nacistično ideologijo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacionalizátor |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nacionalízem |
1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacionalizíranje |
redko nacionalizacija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacionalizírati |
1. spremeniti privatna, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v državna, družbena; podržaviti, podružbiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacúkati se |
pog., ekspr. napiti se {alkoholne pijače}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načêlek |
1. dragocen okrasni obroč ali trak okoli glave, navadno kot znamenje časti in dostojanstva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načêlnik |
1. uslužbenec, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načêlništvo |
naslov, dejavnost načelnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načêlo |
1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načelovanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
načéz |
pog., v zvezah: prevzeti delo načez brez merjenja, podrobnega obračuna; govoriti bolj načez na splošno, nedoločno; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načŕt |
1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načŕtar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
nad |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadálje |
knjiž. 1. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja; naprej:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadaljeváti |
1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadáljnji |
1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadárjen |
sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadárjenost |
sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadbòj |
-ôja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nàdcarínar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
nàdcénzor |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
nàdcêsar |
-árja; m, vir: B; povezave:
|
|
nàdcéstar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nadcésten |
ki je, se nahaja nad cesto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadčasje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nàdčasóven |
1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdčolnár |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
nàddávkar |
nekdaj uslužbenec davčnega urada, za stopnjo višji od davkarja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàddenár |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
naddesetar |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
naddoktor |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
naddoločanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nàdduhóvnik |
rel., nekdaj naslov za duhovnika, ki je nadrejen duhovnikom določenega področja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadepóln |
star. poln upanja, pričakovanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 
