|
marinírati |
gastr. pripravljati ali konzervirati jed z marinado:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marinízem |
lit. s tropi in figurami zelo obloženi stil italijanskega literarnega baroka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
markacíst |
alp. kdor dela, postavlja markacije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
markàj |
-ája; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
markánten |
knjiž. 1. ki se po svojih značilnih lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit, opazen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
márker |
aer. radijski oddajnik, ki oddaja signale navpično, za označevanje oddaljenosti od piste pri pristajanju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
markêr |
1. nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
márkersdórfer |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
marketéndar |
nekdaj kdor vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marketéndarica |
nekdaj ženska, ki vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marketénder |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
márketingar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
marketingiranje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
markírati |
1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
markíren |
ki se uporablja za markiranje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
markíza |
1. zlasti v Angliji in Franciji žena ali hči markija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
markizét |
tekst. tanka prozorna tkanina v sukljani vezavi za zavese in ženske bluze:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mármor |
kamnina, ki se da gladiti in se uporablja zlasti v kiparstvu in gradbeništvu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mármorar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
mármoren |
ki je iz marmorja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marmorírar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
mármornat |
ki je iz marmorja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marodêrstvo |
nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marógar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
marón |
debeli sad kostanja, ki se goji v Sredozemlju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marôstar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
marsála |
sladko vino iz na trti posušenega grozdja s Sicilije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marshallizírati |
polit., po drugi svetovni vojni uveljavljati vpliv Združenih držav Amerike v državi, ki dobiva od njih gospodarsko pomoč:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikàj |
izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikàm |
izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikjé |
izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
márš |
1. voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo; pohod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrš |
1. voj. povelje za začetek korakanja:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
martenzít |
metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
martinčkanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
martíni |
gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Martini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
martínji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
Martínov |
etn., v zvezah: Martinova gos gos, ki se pripravi za proslavljanje vinske letine na Martinovo nedeljo; Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
martinováti |
etn. proslavljati pridelek, zlasti vinski, s pojedino na Martinovo nedeljo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
martirológij |
rel. razpored zlasti mučencev v cerkvenem letu s kratkimi opisi njihovega življenja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
martolóz |
1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mártrar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
masažer |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
máselj |
-slja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
máseljčar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
máselnica |
etn. priprava za izdelovanje manjše količine masla; pinja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
máser |
fiz. naprava za oddajanje ali ojačevanje mikrovalov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masêr |
kdor se poklicno ukvarja z masažo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maseráti |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
masêrka |
ženska, ki se poklicno ukvarja z masažo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masív |
večja sklenjena skupina gor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
máska |
1. predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maskêr |
kdor se poklicno ukvarja z maskiranjem zlasti gledaliških in filmskih igralcev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maskeráta |
lit. renesančna pustna pesem, ki se je pela, uprizarjala pri pustnih sprevodih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maskírati |
1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maslárstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem masla:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
másličar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
masohíst |
psiht. kdor doživlja spolni užitek, kadar je mučen, poniževan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masohízem |
psiht. doživljanje spolnega užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
másor |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
mastigofór |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
mástika |
knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mástika |
zlasti v makedonskem okolju janeževo žganje, janeževec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mastikátor |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
mástiks |
1. kem. aromatična smola trišlje, ki se uporablja zlasti v medicini in industriji lepil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
masturbator |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
masturbiranje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
máša |
1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
maščevánje |
neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maščeváti |
napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maščôba |
trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maščôbar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
mašêr |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
maševáti |
rel. opravljati mašo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mašílka |
strojn. priprava ob batnici, ki preprečuje uhajanje tekočine iz valja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mašíti |
1. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mát |
pog. ki je brez močnega sijaja, leska; moten, medel:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
matafír |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
matafúr |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
matái |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
matelassé |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
matemátičar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
matemátičarka |
strokovnjakinja za matematiko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
matemátik |
strokovnjak za matematiko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
matemátikar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
matemátikarica |
strokovnjakinja za matematiko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
matematizírati |
knjiž. uvajati matematična načela, metode v kaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
materiál |
1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
materiálije |
knjiž. predmeti, izdelki in snovi, ki se uporabljajo pri kakem delu ali izdelavi česa:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
materialízem |
1. filozofska smer, ki izhaja iz nauka o primarnosti materije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
materializiranje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
máternica |
1. anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
matévžast |
nar. {nekoliko} pijan, vinjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
matírar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
matlasé |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
matríčar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
matríčnik |
tisk. del stavnega stroja, v katerem so vložene matrice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
matríkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
matróna |
1. pri starih Rimljanih poročena ženska iz višjih slojev družbe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mattóne |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 
