besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ja   zadetki: 36.601-36.700



enajstérec  lit. peterostopni jambski verz z nadštevilnim zlogom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enájstič  pri ponavljanju ali v zapovrstju na enajstem mestu:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enajstmesečje  s, vir: N; povezave: nova beseda
enakoméren  1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enakomíseln  ki je enakih misli, enakega prepričanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enakomočje  s, vir: N; povezave: nova beseda
enakoprávje  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda
enakozvóčje  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda
encefálomodulátor  -ja; m, vir: B; povezave:
enciklopedíst  1. vsak od sestavljavcev velike francoske enciklopedije v 18. stoletju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
encím  biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
endokardij  m, vir: I; povezave: najdi.si
endométrij  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
éndoparazít  biol. zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja, notranji zajedavec; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
endotelij  m, vir: N; povezave: nova beseda
endotêrmen  kem. pri katerem se porablja toplota:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
energétik  1. strokovnjak za energetiko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
energétika  1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
energetízem  filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
energiziranje  s, vir: N; povezave: nova beseda
enfánt terríble  knjiž. kdor s svojo prostodušno odkritosrčnostjo spravlja okolico v neprijeten, mučen položaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enkávstika  um. slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enkoder  m, vir: N; povezave: nova beseda
enkodiranje  s, vir: N; povezave: nova beseda islovar
ênodnéven  1. ki traja en dan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enodnévnik  knjiž., ekspr. kdor ima kratkotrajen ugled, kratkotrajno veljavo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênoglásnik  lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênohóden  elektr., navadno v zvezi enohodna vezava vezava, ki omogoča usmerjanje ene polovice vala izmeničnega toka; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enójkar  -ja; m, vir: B; povezave:
ênokolêselj  -slja; m, vir: B; povezave:
ênokopítar  -ja; m, vir: B; povezave: najdi.si.
enolíčen  ki poteka, se ponavlja brez sprememb:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enológ  strokovnjak za enologijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enolóški  pridevnik od enologija:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênomésečen  1. ki traja en mesec:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênominúten  ki traja eno minuto:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enoplastje  s, vir: N; povezave: nova beseda
enosátar  -ja; m, vir: B; povezave:
ênoséd  šport. vozilo z enim sedežem, zlasti za sankanje, bob in kajak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênoslôjen  ki je iz enega sloja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênosoméren  min., navadno v zvezi s sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; monoklinski; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênostáničar  -ja; m, vir: B; povezave:
enostránski  ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênotédenski  ki traja en teden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênoúhelj  -hlja -e; prid., vir: B; povezave:
enoumje  s, vir: N; povezave: nova beseda
ênoúren  ki traja eno uro:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênovalénten  kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enovladje  s, vir: N; povezave: nova beseda
enovladovanje  s, vir: N; povezave: nova beseda
entitéta  filoz. kar je, obstaja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
éntodêrm  biol. notranja plast celic gastrule, notranja zarodna plast:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
entomológ  strokovnjak za entomologijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
entrée  -ja; m, vir: B; povezave: najdi.si.
entstíper  -ja; m, vir: B; povezave:
enumerátor  -ja; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
enuréza  med. nehotno, bolezensko izpraznjevanje mehurja v spanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eocén  geol. srednja doba starejšega terciarja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eolít  arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Éolov  muz., v zvezi Eolova harfa, nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eozóik  geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epákta  astr. število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epicikloída  geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epidemiológ  strokovnjak za epidemiologijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
epifenomén  knjiž. pojav, ki spremlja glavni pojav, sopojav:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epigastrij  m, vir: N; povezave: nova beseda
epigenéza  biol. teorija, da se v osebnem razvoju iz preprostega začetnega stanja razvije vse bolj kompliciran organizem; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epigráf  knjiž. 1. kratek izrek, citat, pregovor na začetku knjige, poglavja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epigráfik  strokovnjak za epigrafiko; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
épika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epikureízem  1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epikuréjstvo  1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epiléptičen  nanašajoč se na epilepsijo, božjasten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epiléptik  med. kdor ima epilepsijo, božjastnik; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epilírati  kozm. opravljati epilacijo:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
épiprojéktor  -ja; m, vir: B; povezave: najdi.si.
epístelski  rel., v zvezi epistelska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epistolofêr  -ja; m, vir: B; povezave:
epizoótičar  -ja; m, vir: B; povezave:
epóha  knjiž., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
epóksi  kem., v zvezi epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; neskl. pril., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epolétar  -ja; m, vir: B; povezave:
èr  èra; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. wiki
êra  navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
erár  jur. država kot lastnik premoženja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erátski  geogr., v zvezi eratska skala večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
èrcpréster  -ja; m, vir: B; povezave:
ergosteról  kem. organska snov v kvasu in rženih rožičkih, iz katere nastaja vitamin D; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erístika  filoz. umetnost razpravljanja, disputiranja pri sofistih; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
érlenmájer  -ja; m, vir: B; povezave: najdi.si.
érlenméyer  -ja in -a; m, vir: B; povezave: najdi.si.
erogén  med. ki vzbuja spolno poželenje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erotiziranje  s, vir: N; povezave: nova beseda
erudít  knjiž. kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eruditíven  pridevnik od erudicija:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
esejístika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
esencializiranje  s, vir: N; povezave: nova beseda
esengé  -ja; m, vir: B; povezave:
esêsar  -ja; m, vir: B; povezave:
esêsovec  pog., v nacistični Nemčiji pripadnik vojaške organizacije SS:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   36.101 36.201 36.301 36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901 37.001  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA