drogírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
droid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sovražnikov je več vrst: Droidi (Navadni vojak, super droid in droid pajek), Geonosejani (navadni vojaki in eliti) in Trandoshani (Suženj, najemnik in super do zoba oborožen najemnik).
|
drómelj |
-na in -mlja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ja res je tudi meni drajsa če so 4-je noter in na ovinku se hitro sliši rajsanje pa me zanima ali je varijanta da bi dal feltno tam ko sede na dromelj malo zbrusit ali bi jo preveč oslabil?
dromotropno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar ti kalcijevi antagonisti delujejo tudi negativno inotropno, kromotropno in dromotropno, zato se lahko pojavijo tudi stranski učinki (hipotenzija, kardiogeni šok).
|
drósar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
drosofila |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če na primer pri drosofili traja življenje 90 dni in pri človeku 90 let, lahko rečemo, da teče fiziološka ura pri drosofili 365 krat hitreje kot pri človeku.
|
drótar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drótati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
drózg |
večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
drozgáč |
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drozgálnik |
agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drožénkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
drožíti |
redko z drogom poganjati splav ali čoln:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dróžka |
zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕsa |
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
drsalkar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Treba je pač nastaviti nekaj napadov, kup kombinacij za igro z več ali manj drsalkarji, obenem pa je moč posameznikom precej natančno določati stil igranja - celo to, v kateri del gola naj merijo.
|
drsalkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V trenutku je bila javnost seznanjena z vsemi podrobnostmi drsalkinega življenja.
|
dŕska |
lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drsljivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
|
drsljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namen mehčalcev brade je vlaženje, mehčanje brade in lubrikacija (drsljivost) ter zaščita kože - da zagotovijo gladko britje.
|
drsník |
teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drtínščica |
bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúg |
1. star. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúg |
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúga |
star. tovarišica, prijateljica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
drugačenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker grejo ukrepi, ki izključujejo "druge", z roko v roki z vzpostavljanjem kulturne, verske in rasne drugačnosti, so rasne manjšine v EU postale tarče tega "drugačenja".
|
drugačepolt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
drugačevernik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo pa je kriv za ta razdor? Pa ja ne menda neverniki, drugačeverniki, partija???
|
drugáčiti |
star. spreminjati, preoblikovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugačnosmiselen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugačnosmiselna (missense) mutacija (spremeni aminokislino v beljakovini).
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje
nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
drugár |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drúgič |
1. pri ponavljanju na drugem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgičar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
drúgikrat |
pri ponavljanju na drugem mestu; drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugjé |
izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugód |
1. izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugofazen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
(Z mitologijo Aztekov, Toltekov, Inkov in Majev se ukvarja bolj površno, ker so le-ti svojo drugofazno "binarno" mitologijo že prevedli v abstraktnost tretje faze.)
|
drugogeneracijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S kodnim imenom Palomino bo drugogeneracijski Athlon, kot so ga še poimenovali pri AMD, predstavljal zelo težko konkurenco za Intel.
|
drugogimnazijec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pravzaprav naj bi bil namen sestankov ta, da bi razglabljali o novih idejah, željah, problemih drugogimnazijcev, kjer bi imel vsak razred enako pravico do zastopanja svojih idej.
|
drugogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temveč mu daje glas in stas do nespodobnosti "vživeti" možak po imenu Wendy Zulu, ki ponosno razkoračen tudi tribalno pobobna na afriške djembe in odpleše nekaj približno ritualnih korakov, sicer pa se ukvarja s humi, afriško različico grlenega petja, kakršno so v naših savanah udomačile drugogodbene atrakcije, Sainkho in tuvanski pevci.
|
drugoizvoljenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri naslednji snubitvi je žal kupil mačka v žaklju, ni preverjal pred poroko in se je šele potem, z drugoizvoljenko počasi moral sprijazniti z dejstvom, da otrok ne bo.
|
drugojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V enojezikovni situaciji vzame dele jezikovnega znanja maternega jezika (J1), v drugojezikovni situaciji pa iz J1, J2 ali celo iz kakšnega svojega posebnega medjezikovnega sistema.
|
drugolétnik |
redko 1. dijak ali slušatelj drugega letnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgoligáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Nagrado so omenjali vsi dnevniki na ita. televiziji, in vsekakor ni nobena "drugoligaška" nagrada.
drugomislèč |
-éča -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Še manj pa bo opravičila politiko nekega obdobja v 20 stoletju, ki je načrtno uničevala in morila drugomisleče, verne in zavedne ljudi.
drugonastopajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda, čisto navaden četrtek na Metelkovi pomeni tudi, da drugonastopajoče, kaotične Sežanske soliste s prijatelji, ob uri, ko prejmejo dovolj klicev od vedno iste nergajoče sosede, prekinejo sile reda in miru.
|
drugopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim med Republiko Slovenijo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot prvopogodbeno stanko ter OBČINO OSILNICA kot drugopogodbena stranka
|
drugotožeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine.
|
drugotoženčev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z objavo je povzročila, da je drugotoženčev (novinarjev) zapis dosegel bralce časopisa in s tem postal znan javnosti.
|
drugoumje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
drugouvrščenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skladba z najboljšo glasbo Matjaža Vlašiča, najboljšim besedilom Urše Vlašič in najboljšo priredbo Aleša Čadeža do letošnjega festivala je V ogenj zdaj obleci me. Drugouvrščenka Yuhubanda in tretji duo Platin.
|
drugovpisan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kolikor so barve športne opreme enake ali podobne, je dolžna gostujoča (oziroma drugovpisana) ekipa zamenjati opremo.
|
drúkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drupa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plod, ki mu pravimo drupa, spominja na češnjo in je sestavljen iz dveh zrn kave, ki ležita obrnjeni drugo proti drugemu.
|
družabiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In potemtakem ni čudno, da se zbiramo, družabimo, aktiviramo - najde se svetovalec za strategijo, svetovalka za PR, izvedenka za ljubezenske težave, strokovnjak za intersubjektivne pristope, motorje, zvočnike, občo percepcijo ...
|
družbenikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v skladu s prejšnjim odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje, morajo priglasiti za vpis v register vsi družbeniki.
|
drúžbeniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Tudi vsebina družbeniške pogodbe ustanoviteljic občin (ustanovitveni kapital podjetja je deset tisoč evrov, delež vložka pa se je izračunal na podlagi števila občanov posameznih občin) se še usklajuje.
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
družbenofilozofski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Delo prof.dr. Andreja Kirna obsega tri težišča: filozofijo, sociologijo znanosti in tehnike ter družbenofilozofske razsežnosti ekoloških/okoljskih problemov.
|
družbenofinančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
|
družbenojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
družbenolastninski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbenolastninska vizija upravljanja družbe je stvar preteklosti, morda tudi prihodnosti, nikakor pa ne sedanjosti.
|
družbenonraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre v družbi za prevladovanje silnic kontrarevolucije, konservativizma, mračnjaštva, bo tudi družbenonravna situacija ustrezala temu položaju.
|
družbenoozaveščevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proglas je družbenoozaveščevalno naravnana akcija Mladine, s katero na tretji strani vsake številke poskušamo opozarjati na posamezna družbena vprašanja.
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
družbenoprosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
|
družbenosocialno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi nepopolne prilastitve znanja, lahko posamezna podjetja potrošijo manj za pridobitev produkcijskega znanja, kot je to družbenosocialno zaželeno.
|
drúžbenosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Definicija sociolingvistike (družbenostnega jezikoslovja) kot mejnega jezikoslovnega področja med znakovnimi in družbenimi vedami.
drúžbenoupráven |
nanašajoč se na družbeno upravljanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družbenovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
|
družbenozaveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uresničijo se naj naše težnje za formiranje kulturnega, družbenozavednega, gospodarsko in proizvajalno spodobnega človeka, bogatega tehnične inteligence ter spretnosti in bodočega upravljalca podjetja.
|
družboslóvec |
strokovnjak za družboslovje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družboslóvje |
znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družboslovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE - precej razvejana stran z obilico uporabnih informacij ter pravim družboslovskim forumom, polnim težkih polemik
|
družbotvorno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Liberalizem kot pozicija je družbotvorno nesmiseln in vodi slovensko državnost v slepo ulico
|
družbovalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izbrani glagol je bil za družbovalce, ki poznajo in z drugimi gojijo kulturo druženja na svobodnem ozemlju Metelkove, žaljiv.
|
drúže |
star. 1. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
druževanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je tudi namen našega druževanja, da več mladih sodeluje pri tem načrtu, in da imajo pri tem priložnost, da obiščejo Slovenijo, deželo svojih prednikov.
|
družíca |
1. knjiž. tovarišica, prijateljica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družínik |
v Sovjetski zvezi član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družinskopraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinskopravna razmerja so zelo občutljiva in zahtevajo varovanje pravic posameznika.
|
družinskorodoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V železni dobi se je pojavil nov način pokopavanja - velike družinskorodovne halštatske gomile.
|
družljivosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
|
družmirski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Družmirje: Konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje. V Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in prav tako povzročila ogromno škode.
|
družník |
zastar. 1. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa so družno nadaljevali proslavljanje dne v noč, iz šumenja reke v rezke zvoke glasbe in krikov in moledovanj za še več vsega.
|
dŕva |
razžagan in navadno naklan les za kurjavo:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
drváča |
dvoročna sekira za napravljanje drv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvájsati se |
nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ostanki mostiščarskih naselij v okolici Šentruperta, najdba drvaka pri Brezovici in skladi gline dokazujejo, da so tu še segali zalivi Panonskega morja.
|
drválnik |
nar. prostor v kuhinji med ognjiščem in steno za spravljanje drv, navadno pokrit s klopjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvár |
1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvaríca |
dvoročna sekira za napravljanje drv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | | |