|
dremúhar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
drén |
med. cevka ali trak za odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenáža |
1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenažirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
|
|
dréncher |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drenírati |
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drepanocitoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
anemija srpastih celic (drepanocitoza) - genetsko obolenje hemoglobina
|
|
dréselj |
-slja; m, vir: B; povezave:
|
|
drésen |
poljud. breskovolistna dresen, ptičja dresen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dreskáč |
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréta |
močna nit za šivanje usnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drétar |
slabš. čevljar; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drévcelj |
-clja; m, vir: B; povezave:
|
|
drevenéti |
postajati negiben, tog:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
drevesnogrmiščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesnogrmiščne vegetacije na povodju, ki se je iz 20% razširila na 62% površin.
|
|
drevesnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
10. vaja: "Mačjost" mačke in "drevesnost" drevesa
|
|
drevník |
nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice; dendrit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevó |
1. lesnata rastlina z deblom in vejami:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drežáti |
nar. vzhodno 1. ekspr. godrnjati, sitnariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drežniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Drežnica: V sredo smo poročali o obnovi usada na cesti Drežnica Kobarid, ki je v drežniških vaseh povzročila veliko razburjenja zaradi večkratnih popolnih zapor ceste.
|
|
drgálka |
agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; drgulja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgálnik |
gozd. orodje za odstranjevanje lubja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgèt |
močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetáti |
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕgniti |
1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtáj |
knjiž. drhtljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtávica |
rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Američani so zato ljudem, ki mislijo, da se njihov raskav in drhteč glas ne ujema z "novonategnjenim obrazom", ponudili t.i. voice lift ali lifting glasu, ki jim domnevno obljublja mladosten glas.
|
|
drhtéti |
1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driáda |
v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drífter |
navt. ribiška ladja z vlačilnimi mrežami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríkelj |
-klja; m, vir: B; povezave:
|
|
dríl |
urjenje ali učenje z mehaničnim ponavljanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drílati |
žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driopítek |
antr. izumrla miocenska opica, pomembna za razvoj človečnjakov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríska |
1. nenormalno pogostno iztrebljanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drískavost |
pojavljanje, obstajanje driske:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristavičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
|
|
dristílen |
star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristílo |
star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristíti |
star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drítelj |
-tlja; m, vir: B; povezave:
|
|
drive |
m neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. angl.: Edino če hočeš une na photo locations slikat, pol pa rabiš v GT mode it tja, čeprav tut to rešim tako, da kje na progi obstojim med driveom pa tam posnamem kako still fotko (počekiri zadnje pri RX8 slikce - tam prot koncu kroga sem pod mostom obstal).
|
driver |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če nimaš izkušenj, je bolje da škatlo pustiš tako kot je, saj je (naj bi bil) to usklajen sistem zvočnika (driverja), škatle in elektronike.
|
drkáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Klub veselih drkačev vas naproša, da se javite na redno kontrolo.
|
drkaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo mu taka drkaška, samozagledana kritikanska jajca objavlja, pa še plačuje, po možnosti?!
|
|
drlèsk |
močen udarec, ki ga spremlja rezek glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drmúhar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
drníce |
knjiž., redko, v zvezi drnice igrajo bliska se v daljavi; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnorézec |
delavec, ki se ukvarja z rezanjem ruše; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobcan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
|
|
drobeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
|
|
dróbelj |
-blja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drobína |
alp. drobci skal, kamenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobížar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drobljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvodni program: proizvodnja visokoogljičnih termično obdelanih abrazivnih sredstev (jekleni granulat okrogel in drobljen), proizvodnja nerjavnih abrazivnih sredstev (Cr granulat in CrNi granulat).
|
|
drobnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V resnici smo, ker smo drobneži, fleksibilnejši, vendar tudi občutljivejši glede pritiskov iz okolja.
|
|
drobníca |
rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníčav |
redko drobnjakarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drôbnoblagóven |
v zvezi drobnoblagovna proizvodnja drobna blagovna proizvodnja; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raziskovalci ob uporabi kemije, biologije, biofizike in računalniškega modeliranja določijo strukturo ciljnega proteina in nato tej ciljni molekuli oblikujejo prilagojeno specifično drobnomolekularno aktivno substanco z zdravilnimi lastnostmi.
|
|
drobnomrežast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: drobnomrežasta ogrinjalka
|
|
drobnonapiljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
|
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
|
drobnoproizvoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvoj proizvodnih dejavnosti bo koncentriran v obstoječi industrijski coni in na manjših površinah, opredeljenih kot obrtna oz. drobnoproizvodna cona.
|
|
drobnorísar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
drobnososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav v istem zamahu ko protokapitalistična navlaka s svojimi korupcijami, aferami, kratkoročnimi bogatuni in visokostnimi klikami stavi pod vprašaj pravno državo, tako drobnososedska miselnost najde svoja identična branja tako v pismih bralcev kot v športu, črni kroniki in "na kulturi" - nacionalna shematika se v mediju šopiri kot črno-bel pav.
|
|
drobnóst |
redko 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drobnožilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Napravljena je bila replantacija tričlenih prstov, ki so se kljub omrzlinam po večkratni ponovitvi drobnožilnih povezav rožnato obarvali.
|
|
drobtinčarsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Majhnost (temeljni problem) ostaja: / država se z regijo sestaja. / Država pač širokopotezno / deluje: drobtinčarsko ustrezno.
|
|
dróga |
1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogeraški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Saj je jasno - najprej so jih zjebali angleži (kot ves bližnji vzhod), potem so se malo sami tepli, pa rusi, pa cia, pa potem ves zahodni svet, ki jih je po odhodu pustil kot drek na dežju, pa razni ajatole, pa drogeraška mafija, itd ...
|
|
drogeríjski |
pridevnik od drogerija:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogeríst |
lastnik drogerije ali prodajalec v njej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fora je v tem, da se že nekaj časa prej nism počutla dobro-ampak to si je tako težko priznat-vmes je blo tut nekej drogice, pravzaprav že kr nekej časa sm se ukvarjala s tem sranjem, ki me je počasi ubijalo..me delalo manj aktivno, kot sem bila navajena.
|
|
drogiranec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dajte no! To ni možno niti v sanjah drogiranca z LSD!
|
|
drogírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
|
droid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sovražnikov je več vrst: Droidi (Navadni vojak, super droid in droid pajek), Geonosejani (navadni vojaki in eliti) in Trandoshani (Suženj, najemnik in super do zoba oborožen najemnik).
|
|
drómelj |
-na in -mlja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ja res je tudi meni drajsa če so 4-je noter in na ovinku se hitro sliši rajsanje pa me zanima ali je varijanta da bi dal feltno tam ko sede na dromelj malo zbrusit ali bi jo preveč oslabil?
|
dromotropno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar ti kalcijevi antagonisti delujejo tudi negativno inotropno, kromotropno in dromotropno, zato se lahko pojavijo tudi stranski učinki (hipotenzija, kardiogeni šok).
|
|
drósar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
drosofila |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če na primer pri drosofili traja življenje 90 dni in pri človeku 90 let, lahko rečemo, da teče fiziološka ura pri drosofili 365 krat hitreje kot pri človeku.
|
|
drótar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drótati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
|
drózg |
večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drozgáč |
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozgálnik |
agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožénkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
drožíti |
redko z drogom poganjati splav ali čoln:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróžka |
zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsa |
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
|
drsalkar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Treba je pač nastaviti nekaj napadov, kup kombinacij za igro z več ali manj drsalkarji, obenem pa je moč posameznikom precej natančno določati stil igranja - celo to, v kateri del gola naj merijo.
|
|
drsalkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V trenutku je bila javnost seznanjena z vsemi podrobnostmi drsalkinega življenja.
|
|
dŕska |
lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
|
|
drsljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namen mehčalcev brade je vlaženje, mehčanje brade in lubrikacija (drsljivost) ter zaščita kože - da zagotovijo gladko britje.
|
|
drsník |
teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drtínščica |
bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | |
35.326 35.426 35.526 35.626 35.726 35.826 35.926 36.026 36.126 36.226 
