besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: izgub   zadetki: 101-200



desétkati  ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
desperádo  knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
desperát  knjiž. izgubljenec, obupanec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
detribaliziran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Eisenhower bi prej mirno podpisal izjavo južnoafriškega šefa vlade J.G. Strijdoma za BBC iz leta 1957, ki je v zagovoru politike "ločenega razvoja" ugotavljal, da bi "Južna Afrika drugače pospešeno padla nazaj v barbarstvo in bila izgubljena za krščanstvo" in da "sami Afričani niso proti apartheidu, marveč so proti njemu pod vplivom komunistov in agitatorjev le detribalizirani Afričani".
devetstodevetindevetdeset  štev., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Osredotočate se na eno samo roko izmed tisočih. Devetstodevetindevetdeset rok izgubite.
deziluzíja  knjiž. odprava, izguba iluzije, razočaranje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
deziluzioníst  knjiž. kdor je izgubil iluzije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dezorientácija  pomanjkanje, izguba orientacije, zlasti idejne:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dietoterapevt  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Različnih diet je skorajda toliko kot dietoterapevtov, k zdravi prehrani pa lahko štejemo le mešano hrano, ki vodi v postopno izgubljanje odvečne teže - to je približno kilogram tedensko.
dimetilformamid  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Opis primerov bolezni pri ljudeh: pri poklicnem rokovanju z dimetilformamidom lahko pride do izgube apetita, utrujenosti, bruhanja, zgage in bolečin v želodcu.
disgeničen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če z odgovarjajočimi križanji prenesemo kromosome s P elementi v M citoplazmo, se represija izgubi in tedaj P elementi na veliko transponirajo, razkrojijo genske lokuse in povzročijo t. im. disgenični sindrom.
disgevzija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kemosenzorne motnje najpogosteje razvrstimo kot agevzijo (popolna izguba okusa), hipogevzija (oslabljen občutek za okus), disgevzija (popačenje normalnega okusa), anozmija (popolna izguba voha), hipozmija (oslabljen občutek za voh) in disozmijo (popačenje normalnega voha).
diskromija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Postopno se pojavljajo diskromija, lentigo (rjave makule) in teleangiektazije, koža izgubi svojo napetost in gladkost, razvijejo se majhne in grobe gube in lahko celo kožni rak.
diskvalifikácija  1. odvzem, izguba {moralne} vrednosti, cene:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
disorintacija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Simptomi ki so prisotni so: v nekaj minutah se razvije huda navzea in bruhanje, nato disorintacija in izguba koordinacije, mišice se ne gibljejo, respiratorni stres, diareja, koma in nato natopi smrt.
disozmija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kemosenzorne motnje najpogosteje razvrstimo kot agevzijo (popolna izguba okusa), hipogevzija (oslabljen občutek za okus), disgevzija (popačenje normalnega okusa), anozmija (popolna izguba voha), hipozmija (oslabljen občutek za voh) in disozmijo (popačenje normalnega voha).
doinstitucionalizacija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Z njihovo doinstitucionalizacijo pa te vrste vrednotenja dela izgube svojo vitalno moč, ki je bila ravno v ustvarjalnosti, samodeterminaciji, samostojnosti, svobodi.
dolgominuten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri ostrenju topih ušes z drugo dolgominutno zgoščenko najstnic Kittie se v hrupu živalsko distorziranih kitar izgubi vsak priokus po osladnosti, ki se je pojavljal na otroškem prvencu.
dosigniranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Čas se lahko izgublja tudi na dosigniranju in čakanju na podpis odgovornih.
dúrak  1. igra z dvaintridesetimi kartami, pri kateri izgubi tisti igralec, ki mu ostanejo karte:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eklampsíja  med. bolezen s krči in izgubo zavesti, navadno v nosečnosti, ob porodu ali po njem; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fráza  1. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost, puhlica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ginévati  knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gubíti  knjiž. izgubljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hranarína  1. nadomestilo za izgubljeni zaslužek med boleznijo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ión  fiz. atom, atomska skupina, molekula, ki je pridobila ali izgubila elektron{e}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izkrvavéti  1. popolnoma izgubiti kri:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izkrvavévati  izgubljati kri:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izmúčiti  povzročiti, da kdo izgubi življenjske, duševne moči:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izníkniti  star. izginiti, izgubiti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izplamenévati  knjiž., redko izgubljati močen sijaj, svetlobo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kompenzírati  zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega; nadomestiti, nadoknaditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kóntra  igr. izjava, napoved igralca pri kvartanju, da bo njegov nasprotnik izgubil igro:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kŕhati  delati, povzročati, da rezilo izgublja ostrino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ljubosúmen  1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ljubosúmje  1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ljubosúmnost  1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medléti  knjiž. 1. izgubljati zavest:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
motnéti  knjiž. izgubljati bistrost, čistost; kaliti se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
najdítelj  kdor najde kaj izgubljenega, pozabljenega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nezgubljiv  prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obledéti  1. izgubiti prvotno izrazito barvo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obnemôči  v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odškodováti  knjiž. {delno} povrniti škodo, izgubo:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
okŕhati  narediti, povzročiti, da rezilo {nekoliko} izgubi ostrino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
onemôči  v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
onesmísliti  knjiž. narediti, povzročiti, da kaj izgubi smisel:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osúšek  agr. izgubljanje vlage, vode, zlasti pri uskladiščenih živilih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pádati  1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
páničar  nav. ekspr. kdor povzroča upadanje, izgubljanje poguma, zmedo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pásti  1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pobledéti  1. izgubiti naravno barvo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogúba  ekspr. kar povzroča veliko moralno ali materialno izgubo, škodo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogubíti  1. drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogúbljati  1. drugega za drugim izgubljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogubljênec  ekspr. kdor je pogubljen, izgubljen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogubljênost  ekspr. stanje, značilnost pogubljenega, izgubljenega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pohújšati  v krščanskem okolju s svojim vedenjem, ravnanjem povzročiti, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pohujševáti  1. v krščanskem okolju s svojim vedenjem, ravnanjem povzročati, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poiskáti  1. hote, načrtno priti do česa skritega, izgubljenega, odsotnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poizvédnica  ptt poštni obrazec, ki ga izpolni prejemnik za poizvedovanje o izgubljeni pošiljki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porazgubíti  drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
postán  ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozgubiti  dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebledéti  nenadoma izgubiti naravno barvo, zlasti na obrazu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebledévati  izgubljati naravno barvo, zlasti na obrazu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prestán  ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prisušíti se  zaradi izgube vlage, vode se pritrditi na podlago:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
propádati  1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za obstajanje nujno potrebne lastnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
propásti  1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
púhlica  1. ekspr. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvodenéti  nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postati manj kvaliteten, nekvaliteten:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvodeníti  nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi bistvene lastnosti, značilnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
revanšíst  kdor si prizadeva za ponovno, zlasti nasilno pridobitev v vojni izgubljenih ozemelj in privilegijev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
revanšízem  prizadevanje za ponovno, zlasti nasilno pridobitev v vojni izgubljenih ozemelj in privilegijev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sahníti  1. knjiž. izginjati, izgubljati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sekularizírati  knjiž. povzročiti, da kaj izgubi verski, cerkveni značaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skŕhati  narediti, povzročiti, da rezilo izgubi ostrino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splúnkati  ekspr. povzročiti, da tekočina v nepolni posodi zaradi sunkovitega premikanja izgubi bistrost, čistost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súperprevóden  elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost; supraprevoden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súperprevódnost  elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost; supraprevodnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
súpraprevóden  elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súpraprevódnost  elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
svéž  1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tragédija  1. lit. gledališka igra, v kateri glavni junak v boju z nasprotnikom ali zaradi neobvladljive usode propade, izgubi življenje, žaloigra:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
učárati  1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukléti  po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unêsti se  ekspr. 1. izgubiti prvotno moč, vnemo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urêči  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urékati  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročíti  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usúšek  agr. izgubljanje vlage, vode, zlasti pri uskladiščenih živilih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utéhtati se  1. zmanjšati svojo težo zaradi izgube pri tehtanju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utočíti se  zmanjšati svojo količino zaradi izgube pri točenju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrpéti  1. oddati, izgubiti kaj od svojega brez večjih negativnih posledic:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvél  1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vél  1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vodenéti  nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postajati manj kvaliteten, nekvaliteten:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vodeníti  nav. ekspr. delati, povzročati, da kaj izgubi bistvene lastnosti, značilnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začárati  1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA