izgòn |
1. glagolnik od izgnati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izgoníti se |
prenehati goniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izgónje |
-ónj; ž mn., vir: B; povezave:
|
izgônji |
-ev; m mn., vir: B; povezave:
|
izgónski |
nanašajoč se na izgon:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izgónstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
nizgòn |
-ôna; m, vir: B; povezave:
|
črepínjski |
zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izgnánje |
redko izgnanstvo, izgon:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izpójati se |
izgoniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
kátorga |
v carski Rusiji kraj, prostor izgona, zapora in težkega prisilnega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ostrakízem |
1. zgod. glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika, črepinjska sodba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgoniti se |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|