besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: iva   zadetki: 4.408-4.507



vonjéti  -ím; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
vósek  1. lahko gnetljiva, rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebele:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
votlìč  petr. luknjičasta svetlo siva predornina, ki plava na vodi; plovec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
voyeurízem  med. bolezensko nagnjenje k spolnemu uživanju z opazovanjem spolnega občevanja drugih, delov telesa oseb drugega spola ali z gledanjem takih fotografij; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vóz  1. vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vpréči  1. pripeti vprežno žival z vprežno opremo k vozu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vpréga  1. vprežena žival, skupina živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vprégati  1. pripenjati vprežno žival z vprežno opremo k vozu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vpréženec  redko vprežena žival:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vpréžnica  vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu; zaprežnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrábec  1. manjša ptica s sivim in rjavim hrbtom in umazano belim trebuhom, živeča v bližini človekovih bivališč ali na poljih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vráč  1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč, vpliva na koga ali po določenih znamenjih napoveduje prihodnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vráčarstvo  1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vplivanje na koga z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč ali napovedovanje prihodnosti po določenih znamenjih:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vráža  verovanje, prepričanje, da lahko kaka stvar, dejanje na razumsko nedoumljiv način vpliva na usodo, življenje koga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕč  1. trebušasta posoda z ročajem, navadno ožjim grlom in dulcem, zlasti za nalivanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vretênčar  nav. mn., zool. žival, ki ima {vretenčasto} hrbtenico:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vrética  zool. podlasici podobna žival z belo ali rumeno dlako, Mustela putorius furo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrínjati  redko vrivati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vríti se  vríjem se; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
vrvéti  nav. 3. os. 1. živahno se premikati v velikem številu in v različne smeri:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕvež  živahno premikanje v velikem številu in v različne smeri:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕženost  filoz., po eksistencialistični filozofiji dejstvo, da človek biva brez vnaprejšnje določenosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsejédec  vsejeda žival:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vselíti  narediti, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vseljeváti  delati, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vseobvladljiv  prid., vir: N; povezave: nova beseda
vsèodpustljív  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda
  beži, pojdi:; medm., klic manjši živali, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
všc  1. klic manjši živali, navadno mački beži, pojdi:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
všíti  1. s šivanjem narediti, da je kaj nameščeno v za to namenjeno odprtino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vštríčnik  zastar. človek, žival, ki stoji, hodi vštric koga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vtihotápiti  skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vtihotápljati  skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vtopíti  -ím; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
vzhodnják  prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzkipévati  1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzpostavljiv  prid., vir: I; povezave: najdi.si
vzredíti  1. z oskrbo, nego živali doseči, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzréja  1. oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzrejalíšče  prostor, obrat za vzrejo živali:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzréjati  1. z oskrbo, nego živali dosegati, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzrejeválec  kdor vzreja živali:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zabavljíca  knjiž. 1. posmehljiva, zbadljiva beseda ali misel:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začêlje  1. zadnji, končni del skupine ljudi, živali:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zádek  del živalskega telesa, navadno pri žuželkah, ki je na nasprotnem koncu kot glava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadelavína  čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadnjelažniv  prid., vir: I; povezave: najdi.si
zagotovljiv  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zagovarjálec  po ljudskem verovanju kdor z zagovarjanjem vpliva na kaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrébati  1. z grebenjem zakrivati, pokrivati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrinjálo  kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj zagrinja, zakriva:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrínjati  1. zakrivati kako stvar z nameščanjem tkanine, papirja čez njo, pred njo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahodnják  1. prebivalec dežel na zahodu od Sredozemskega morja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahŕbten  1. ki skrivaj naredi kaj slabega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajáhati  1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedávec  1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajemálec  obrt. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajézditi  1. premakniti se s pomočjo živali, na kateri se sedi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklepetáti  1. ekspr. spregovoriti živahno, sproščeno o nepomembnih stvareh:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklinjálec  po ljudskem verovanju kdor z zaklinjanjem vpliva na kaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakotíti  pri živalih zaploditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakrinkávati  ekspr. prikrivati, zakrivati pravo, resnično bistvo, podobo česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakrinkováti  ekspr. prikrivati, zakrivati pravo, resnično bistvo, podobo česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakròj  les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov; brazda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaktivírati  spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaktivizírati  spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zalágati  1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaléga  1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zalíjati  zastar. zalivati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zalíti  1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dati rastlinam vlago:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zalogóvnik  žel. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamétati  nav. 3. os. 1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zametávati  nav. 3. os. 1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamisliti  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zamočíti  1. z namakanjem v kako tekočino, polivanjem s kako tekočino, navadno z vodo, narediti, da je kaj prepojeno z njo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamrzováti  1. prekrivati se z ledom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zánkar  kdor lovi živali z zanko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaodévati  knjiž. odevati, pokrivati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapádati  1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapisljív  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zaplájati  1. z oplojevanjem povzročati nastanek novih, navadno živalskih osebkov:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
záplata  1. manjši kos blaga, usnja za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaplávljati  prekrivati, zasipati z naplavljenim materialom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapléčje  1. del živali ob plečih, za pleči:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaplodíti  1. z oploditvijo povzročiti nastanek novega, navadno živalskega osebka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapomniti  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zapomnljív  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zapòr  1. prisilno bivanje v kakem zaprtem prostoru navadno za kazen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zapórnica  1. ženska, ki prisilno biva v zaporu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapórnik  1. oseba, ki prisilno biva v zaporu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaposljív  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zapravljívka  ekspr. zapravljiva ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapréči  1. pripeti vprežno žival z vprežno opremo k vozu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapréga  1. oprema, s katero se žival, skupina živali zapreže:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaprégati  pripenjati vprežno žival z vprežno opremo k vozu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapréžnica  vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaráščati  rastoč prekrivati, zapolnjevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zardévati  dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaredíti  narediti, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaréjati  delati, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   3.608 3.708 3.808 3.908 4.008 4.108 4.208 4.308 4.408 4.508  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA