besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: iva   zadetki: 2.401-2.500



dvestotonski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: In na moji desni je sicer vozil kakšne dvestotonski šleper... se pravi da sta pobegnila malodane skozi šivankino uho.
dvignjenost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Že sama grafična trirazsežnost veliko pripomore k spektakularnejšemu bojevanju, za nameček pa dvignjenost terena še kako vpliva na rezultat.
dvobojevalka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Celoten izkupiček od prodaje vstopnic, pleskavic in piva bosta dvobojevalki namenili Društvu ljubiteljev parkirnih hiš v središču mesta.
dvoigličarka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Industrijski šivalni stroji šteparica Pfaff , Brother in Mitsubishi z vso opremo in dvoigličarka Brother - odklop igel , 6mm razmak ugodno prodam. Stroji so novejši.
dvoinčen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Sateliti (7 wattov RMS) imajo dvoinčne membrane, ki kljub odsotnosti visokotonskih trobelj dobro pokrivajo visoke tone.
dvomiligramski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prvi teden dvojno slepega zdravljenja, so bolniki dobivali 10 mg olanzapina ali haloperidola dnevno, v skupini z risperidonom pa smo odmerke zdravila višali z dnevnimi dvomiligramskimi intervali od 2 mg na 6 mg dnevno.
dvonaglasen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
dvónóžec  žival, ki ima dve nogi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvór  1. v nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
dvórec  večje, razkošno grajeno poslopje, navadno bivališče plemičev, bogatašev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvórôgeljnik  nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvosklonskovezaven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Razčlemba gradiva je potekala, da se izognemo nepreglednosti zaradi obsežnosti in zapletenosti vzporejanja zgledov iz štirih besedil, po klasični hierarhični razdelitvi: po posameznih predlogih znotraj dveh skupin pravih in nepravih predlogov, in sicer glede na sklonskovezavno zaporedje (od rodilnika do orodnika), od enosklonsko- do dvosklonskovezavnih in trosklonskovezavnega za).
dvóvpréga  vprega z dvema živalma:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvóvpréžen  v katerega se vpregata dve živali:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvóvpréžnik  voz, v katerega se vpregata dve živali:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvožíven  zool., navadno v zvezi dvoživna žival dvoživka; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvožívka  1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
džeziranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Digitalizirano džeziranje: "Neočekivana sila ..." je ohranila prvinsko dimenzijo rock'n'rolla - njegovo nepredvidljivost ter je z mutacijo psihadelienih rock izkušenj, skozi jezik breakbeata in trip-hopa, prišla do veččasovnih space-rock improvizacij, ki - na prvi pogled - nimajo niti začetka niti konca.
džnana  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Džnana je prepoznavanje občutka, da v vseh biva ista atma.
džogi  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Načelo Božanske iskre (atme) je v vseh bitjih enako, pa naj si bo v jogiju (kdor se je odrekel posvetnemu življenju), bhogiju (uživaču), džogiju (romarju) ali viragiju (kdor je brez želja).
džoker  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Da bo do preobrata prišlo je seveda jasno že po petih minutah, saj film vse adute odkrije prehitro, preveč direktno, brez skrivnosti, se pravi tako, da vemo, da sploh ni šlo za prave adute, za pravega džokerja, ki se pač skriva v rokavu.
ekotóp  biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ékscitans  med. sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem, dražilo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekshibicioníst  1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekshibicionízem  zaneseno razkrivanje, prikazovanje česa, navadno čustev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksíl  knjiž. prisilno bivanje zunaj domovine; pregnanstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksisténca  1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksistenciálen  nanašajoč se na eksistenco, bivanjski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksistenciálija  filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksisténten  knjiž. ki obstaja, biva, obstoječ:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekskrét  biol. organizmu nepotrebna ali škodljiva snov, ki jo celice izločajo iz telesa; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
éksodus  knjiž. množična izselitev, odhod prebivalcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksót  knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksóta  knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksteritoriálnost  jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elastín  biol., kem. beljakovina, ki sestavlja prožna vlakna vezivnega tkiva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eleátski  filoz. nanašajoč se na starogrško filozofsko smer, po kateri je bit večna, enotna in nespremenljiva:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eléktrojêklo  metal. jeklo, ki se pridobiva v elektropeči:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eléktrokávstika  med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari električni tok; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eléktrokoagulácija  med. skrknjenje tkiva z električnim tokom; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eléktrometalurgíja  metalurgija, ki uporablja električno energijo za pridobivanje in čiščenje kovin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elektrotomíja  med. rezanje tkiva z elektrodnim rezilom; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elízij  v grški in rimski mitologiji kraj, kjer prebivajo duše pravičnih; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
emájl  1. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
emajlírati  prekrivati z emajlom:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
empiréj  v grški mitologiji najvišji del neba, kjer prebivajo bogovi; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
endemít  biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
energetízem  filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enoróg  konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênovpréžen  v katerega se vprega ena žival:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênovpréžnik  voz, v katerega se vprega ena žival:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
éntlati  obrt. s cikcak vbodi, navadno strojno, šivati čipke, vložke na blago:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epizootíja  vet. nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni pri živalih; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eremitáža  knjiž. puščavnikovo bivališče:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eséj  lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
éter  poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo,; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etologíja  veda o navadah, vedenju živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evaporácija  teh. odstranjevanje določene količine tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izparivanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evgléna  bot., zool. na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom, Euglena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fagocít  nav. mn., biol. krvna ali tkivna celica, ki navadno uničuje tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fagocitírati  biol. uničevati tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu {s fagociti}; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fagocitóza  biol. uničevanje tujih snovi v človeškem ali živalskem organizmu, ki ga opravljajo fagociti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fáktor  1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik, činitelj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fárma  1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fávna  živali, ki živijo na določenem področju, živalstvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fejáški  nanašajoč se na Fe{j}ake, prebivalce otoka Sherije v Homerjevi Odiseji:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
feljtón  živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
feminativ  m, vir: N; povezave: nova beseda
fenologíja  veda, ki proučuje periodičnost življenjskih pojavov pri rastlinah in živalih v zvezi s klimatskimi spremembami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fêredža  v muslimanskem okolju tančica, s katero si muslimanke pokrivajo obraz:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ferí...  kem. nanašajoč se na spojine trivalentnega železa:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fés  v muslimanskem okolju moško pokrivalo v obliki prisekanega stožca s cofom, navadno rdeče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fibróm  med. skupek izrojenih celic vezivnega tkiva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fidejkomís  jur., nekdaj rodbinsko premoženje, zlasti posestvo, ki ga uživalec mora prepustiti določenemu nasledniku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fiduciár  jur., nekdaj ivalec fidejkomisa; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
figurálik  um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
filé  gastr. meso nekaterih živali s hrbtnega dela ob ledvicah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
Filípi  knjiž., v zvezi vidiva se pri Filipih še bova imela odločilen obračun, spopad; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flám  pog. meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flammé  tekst. tkanina za ženske obleke iz preje, potiskane tako, da se barva preliva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flénča  nar., slabš. lahkomiselna, lahkoživa ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
foraminífera  nav. mn., zool. morska pražival, navadno z apnenčasto hišico; luknjičarka; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fórmar  teh. delavec, ki izdeluje {livarske} forme:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fórmati  1. teh. izdelovati {livarske} forme:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fósforast  kem., v zvezi fosforasta kislina kislina s trivalentnim fosforjem; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fosíl  pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fotoobčutljiv  prid., vir: N; povezave: nova beseda
fotoobjektiv  m, vir: N; povezave: nova beseda
fotorazgradljiv  prid., vir: I; povezave: najdi.si
freudízem  teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fríta  kem. lahko taljiva zmes silikatov za proizvodnjo emajla; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fŕklja  ekspr. živahno nedoraslo dekle:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frotírati  drgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fulgurácija  med. uničenje tkiva zaradi udarca strele; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fužínarstvo  nekdaj pridobivanje in predelovanje železa v fužinah:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gáčiti  polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gálij  kem. mehka, lahko taljiva kovina bele barve, element Ga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gáliti  knjiž., redko odkrivati, razgaljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galvanizírati  1. teh. elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galvanokávstika  med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari enosmerni električni tok; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA