besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ib   zadetki: 4.022-4.121



državljanskovojen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pripomba z državljanskovojnega stališča bi najbrž omenila dejstvo, da se tudi druga, poražena stran ni ravno izogibala morije med rojaki...
držeč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Držeč se za roke, zakoncema padajo grehi skozi presledke med prsti. (Arabci ali Krst s solzami (Hayek), Ibn Hanbal, 780-855)
dúcatkrat  prisl., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Sovražnikov je ducatkrat več, a kljub temu boste igrali bolj Ramba kot Sama Ribiča ali Trdega kačona.
duhóvniček  -čka; m, vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Sej če šinfaš čez celibat, koj zavpijejo da tko mora bit in je tko prov, ko pa se kakšen duhovniček pregreši, ga pa koj zagovarjajo, da so tud krvav pod kožo.
duhovnjaštvo  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Utrjevanje sodobne intelektualne poti, ki se izogiba na eni strani skrajnemu scientizmu, igri moči in žargona, ki ne omogoča ustvarjalne komunikacije med ustvarjalci in občinstvom; na drugi strani pa se izogiba tudi raznim novodobnim oblikam duhovnjaštva, ki se v svojem pretiranem iskanju spiritualnih vrednot odpovedujejo racionalnosti; kljub temu pa od ene in druge sfere sprejema posamezne logično tehtne in duhovno pozitivne vrednote.
dušnosuženjski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Še dobro, da se izpod starosistemskega dušnosuženjskega jarma počasi osamosvajajo tudi ljudje in se na ta način odtujujejo od starega in približujejo naprednemu (krščanski) Evropi in svetu.
dvainpetdesetkrat  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ni lahko ocenjevati življenjskega standarda na osnovi kupne moči, vendar vemo, da je bilo mogoče srednje skromno živeti z 20.000 sesterci letno, to je približno ustrezalo višini plače centurja in dohodku od kapitala kakih 400.000 sestercev, kar je bila najmanjša premoženjska raven za člana viteškega stanu. Da je človek lahko postal senator, je moral imeti najmanj dvainpetdesetkrat toliko.
dvaintridesetérka  biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvaintrideset listov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvaintridesetič  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Med predavatelji je bila že dvaintridesetič zaslužna profesorica z mariborske pedagoške fakultete dr. Zinka Zorko, tudi sicer zelo dobra poznavalka narodnostnih, zlasti jezikovnih razmer med Slovenci v Porabju.
dvajsettisočkrat  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V času petdesetih let zaspimo približno dvajsettisočkrat.
dvakratmesečno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Obveznosti prostovoljcev: po dogovoru. Distribucijske akcije Kuvertiranje, raznašanje in razdeljevanje letakov, plakatov, Kurirčka. Enkrat-do dvakratmesečno po štiri ure.
dvanajstérka  1. biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvanajst listov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvátisočák  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Ker sem počival zelo aktivno, kolesarjenje po hribovskih cestah, čolnarjenje po Soči z outsiderjem nekajkrat, planinarjenje - padla sta dva dvatisočaka, Mala Mojstrovka po severni steni gor in pa Špoček ( Jalovec bo pa še počakal), vsakodnevno sekanje drv, kuhanje, tarok, klinčkanje - pastirska igra podobna basebalu in podobno, pa z manj zdravo hrano in manj inzulina ter odličnimi sladkorji.
dvestošestdesetič  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V nedeljo bo predstava na sporedu že dvestošestdesetič, saj živi na mariborskem lutkovnem odru že dvanajst let in je prva uprizoritev, ki jo je za mariborski ansambel pripravil režiser Pavel Polak.
dvoatomen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prostostne stopnje takšne dvoatomne molekule lahko opišemo z načini gibanja: tri prostostne stopnje odpadejo na translacijsko gibanje težišča molekule, dve pa na vrtenje molekule okoli dveh osi, pravokotnih na zveznico med atomoma.
dvódihálka  nav. mn., zool. sladkovodna riba, ki diha s škrgami in pljuči; pljučarica; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvometer  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dvometer z libelo
dvómetráš  žarg., šport. približno dva metra visok igralec, navadno pri košarki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvookroglast  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Življenje tod niti ni bilo slabo, saj smo imeli obilo hrane, vode na pretek in tudi tako mrzlo ni bilo, pa vendar smo si želeli vrniti v svet, kjer obstajajo pravokotne škatle z gibljivimi lutkami, kjer obstajajo dvookroglasti ali štiriokroglasti konji in kjer smo zapustili naše zveri.
dvoprotonski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Je močnejši reducent od amoniaka, šibkejša dvoprotonska baza od amoniaka.
dvóškŕgar  nav. mn., zool. glavonožci z enim parom škrg, Dibranchiata; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvotaktnež  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: In ko sta me prehitela dva motorista s cestnimi motorji sem ugotovil, da je zrcalce vibriralo zaradi tresljajev, ki jih je proizvajal moj dvotaktnež.
dvotočkoven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dvotočkovna kalibracija se avtomatično aktivira, če se pojavi sporočilo »REPLACE COMPONENTS« oz., če je ročno vklopljen »standby«.
dvózóbka  zool. večja rdeča riba tropskih morij z bodicami; ježevka; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
džamaharija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Velika socialistična ljudska libijska arabska džamahirija ali Libija ... je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
džati  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Rojstvo (džati), mati (mata) in dharma človeku pomagajo uravnavati in prečistiti svoje nagone in nagibe.
džemba  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nastopajo: Kontrabant. Zasedba: Bela Szsomi Kralj (harmonika, kitara, vokal), Janez Vranjek ml (bobni, džemba, vokal, žlice, ribežen, tamburin), Urh Vrenjak (kitara, bendžo, mandolina, vokal), Vid Klančičar (kontrabas, vokal), Dušan Železnikar (kitara, vokal), Sašo Debelec (klarinet, saksofon, flavta, mandolina), Matjaž Medvešek (violina, vokal).
džjotiš  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
džôjnt  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Kdo ve, zakaj se ljudje borijo proti travi? Ne vejo! Zakaj že? Da bom kazen dobil, ko boš mene videl, da bom džojnt kadil!
écce hómo  bibl. glej{te}, to je {trpinčeni} človek!; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eks...  za izražanje gibanja navzven ali stanja zunaj česa:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekuménski  rel., v zvezah: ekumenski koncil zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse katoliške cerkve; ekumensko gibanje gibanje za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno cerkev; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekvatoriál  astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eléktrika  1. energija, tok, ki ju povzročajo elektroni v gibanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
elektroforéza  kem. gibanje naelektrenih, v tekočini razpršenih koloidnih delcev v električnem polju; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eléktrum  min. samorodno zlato, ki vsebuje približno četrtino srebra:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênočŕten  muz. nanašajoč se na tone v oktavi, ki je približno v sredini tonskega sistema:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enodôben  gozd., v zvezi enodobni gozd gozd, ki ima drevesa približno enake starosti; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
entelehíja  filoz. gibalo smotrnega razvoja česa do popolne, dovršene oblike:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
entropíja  fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
epicíkel  astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epíteton  lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evangélij  1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabianízem  v drugi polovici 19. stoletja gibanje angleške organizacije Fabian Society za mirno preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
farónika  etn., v zvezi riba faronika, po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
federalízem  politično gibanje za federativno ureditev države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
feminízem  1. v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
filírati  gastr. po dolgem razpolavljati ribe in odstranjevati hrbtenico:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flagelát  nav. mn., bot., zool. enoceličar, ki se giblje z bičkom; bičkar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fleksíja  1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fleksúra  geol. guba, ki je na pregibu stanjšana, kolenčasta guba; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flektírati  1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fluktuácija  1. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju; spreminjanje, gibanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
foliánt  1. biblio. knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fólij  biblio. list, zlasti v starinski rokopisni ali tiskani knjigi; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fólio  biblio. velikost grafičnega dela z višino nad 35 cm:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
framasónstvo  zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja, prostozidarstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
frátrc  zool. majhna morska riba s temno pego na korenu repne plavuti; frater; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fritéza  električna priprava za cvrenje rib, mesa, krompirja, cvrtnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frléti  1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frónda  zgod. politično gibanje višjega francoskega plemstva proti absolutizmu sredi 17. stoletja; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
frontispíc  biblio. podoba in okraski na naslovni ali prednaslovni strani v knjigi; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
fúnt  1. angleška ali ameriška utežna enota, približno 454 g:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gajéta  navt. večji dalmatinski ribiški čoln z enim jamborom; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galón  angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galóna  angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
galvanométer  elektr. priprava za merjenje šibkega električnega toka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gambúzija  zool. majhna živobarvna riba, ki se hrani z ličinkami komarja mrzličarja, Gambusia affinis:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gavún  zool. majhna črnkasta morska riba s srebrnima progama vzdolž bokov, Atherina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gazéla  hitra in gibčna stepska žival s temnimi očmi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
generácija  navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
geofág  med. kdor iz bolezenskega nagiba jé zemljo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gésta  1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja, kretnja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gestikulácija  spremljanje govorjenja ali izražanje česa z gibi rok:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gestikulírati  spremljati govorjenje ali izražati kaj z gibi rok:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
géz  zgod. pripadnik nizozemskega osvobodilnega gibanja proti Špancem v 16. stoletju; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gíldski  soc., v zvezi gildski socializem protirevolucionarna smer v angleškem sindikalnem delavskem gibanju v začetku 20. stoletja; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gíngav  nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gírica  majhna morska riba s temno pego na bokih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glágol  lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
glavóč  zool. majhna sluzasta morska riba z veliko glavo, Gobius; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glén  drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glénavica  zool. večji zajedavec, ki se zagrize v ribo in se hrani z njenim mišičjem in drobovjem, Myxine glutinosa; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glístar  rib. črvar; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
globóček  zool. majhna sladkovodna riba s temno rjavimi pikami, Gobio gobio:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gnáti  1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
góbec  1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gójzarica  nav. mn. močen čevelj, navadno okovan, zlasti za hojo po hribih:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
gójzar  nav. mn. močen čevelj, navadno okovan, zlasti za hojo po hribih:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
golák  knjiž., redko gol, neporasel hrib; golec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gôlec  1. gol, neporasel hrib:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Gólgota  rel. hrib pri Jeruzalemu, na katerem je bil križan Jezus Kristus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gólovec  star. gol, neporasel hrib:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gólšarica  nav. mn., zool. majhne, ploščate sladkovodne ribe z zelo izbočenim spodnjim sprednjim delom telesa, Gasteropelecidae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Gomóra  po bibliji mesto, ki je bilo uničeno zaradi velike moralne, zlasti spolne pokvarjenosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gonílen  1. ki dela, povzroča, da se kaj giblje, premika:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gonílo  1. teh. skupek strojnih delov za prenos in spremembo gibanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
goníti  1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gôr  izraža gibanje ali smer proti višjemu kraju,; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gorján  kdor živi v hribih ali je doma s hribov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   3.522 3.622 3.722 3.822 3.922 4.022 4.122 4.222 4.322 4.422  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA