|
besédnoumétniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Po A. Jollesu se enostavne oblike, v katerih še ne gre za zavestno besednoumetniško ustvarjanje, ampak pretežno za ustno slovstvo in pismenstvo (legenda, saga, mit, uganka, izrek, kazus, memorabile, pravljica in vic), porajajo v jeziku prek t. i. jezikovnih gest (zgostitev stvarnosti v motivnih elementih besedila) iz posebnih, kolektivnih duhovnih razmerij do sveta (nem. Geistesbeschäftigung, hrv. duhovna zaokupljenost); pri legendi je ta duhovna zavzetost oz. angažma težnja po imitaciji, sledenju oz. posnemanju moralne vzornosti, ki jo uteleša in udejanja svetnik.
|
besedotvornopomenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nasprotno v hrvaščini, pri S. Babiču (1986), besedotvornopomenskih skupin ni mogoče zaslediti.
|
|
bevskajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skozi nedvomno visoki uprizoritveni profesionalizem (režija, igralci) in nekoliko šibkejšo literarno podlago se je prebijala podoba neke groteskne, do neznosnosti ekspresivne družbene afektacije in dezorientacije, nekega brezizhodnega vrtenja v vampirskem "začaranem krogu", ki je v ruski igri posodobljen in premaknjen v hrvaško varianto s pomočjo virtuoznih, čeprav že znatno obrabljenih "fint" modernega teatra (vsiljive fizične, seksualistične ekshibicije, okleščeni, bevskajoči dialogi, bobneča glasba, optični "učinki" itd. - vse seveda zelo daleč od ruskih meščanov 19. stoletja).
|
|
bezjáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Izkazalo se je, da je med obravnavanimi sopomenkami največ takih, ki v Registru niso omenjene (očitno so veljale za splošno znane), med besedami iz Registra pa prevladujejo besede iz kranjskega, tj. prvega stolpca, ki predstavljajo iztočnice v tem mednarečnem in dvojezičnem slovarju, v veliki meri so izpričane besede iz slovenskega oz. bezjaškega (=panonskega oz. kajkavskega) in koroškega stolpca, iz hrvaškega pa precej manj.
|
bošnjaščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Bosanski jezik je uradni jezik v Republiki Srbski, kjer ga imenujejo bosanščina (БошЊачки језик/Bošnjački jezik), od 1992 pa tudi v Bosni in Hercegovini (poleg srbščine in hrvaščine), kjer uporabljajo izraz bošnjaščina.
|
|
bugárštica |
lit. hrvaškosrbska ljudska epska pesem, katere verz ima od štirinajst do osemnajst zlogov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
carevina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čisto na kratko o tem kako je potekala razmejitev med Slovenijo in Hrvaško - o tem sem že pisal. Vsa obalna mesta med Pulo in Trstom (vključno s samim Trstom) so bila večinsko italijanska še v času rajnke K.u.K. carevine (beri popis prebivastva 1910).
|
|
civilizacijskopraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V reviji Mladina, št. 48, 29. novembra 1999, str. 24, je diplomat dr. Šturm v prispevku Antona Hrvatina Ozemeljske zahteve menda med drugim izjavil, da bi bilo tvegano podpisati (podčrtal B. B.) sporazum (sporazum z Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju /SOPS/ - op. B. B.) med državama, ki nista na isti civilizacijskopravni ravni (podčrtal B. B.).
|
|
cój |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: nar.: Pa nej so njoj coj (zraven) spakvali, kda so jo uvažali...(hrvaška meja).
|
čabranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Čabar (Hrvaška): Kljub zakraselosti celotnega Risnjaka in Gorskega Kotarja na eni strani ter Velike gore, Stojne in Goteniške gore na drugi strani se je reka med visokimi kraškimi hribi globoko vrezovala in se ohranjala površinsko; ne nazadnje zaradi čabranskega otoka permskih nepropustnih kamenin.
|
|
čákavščina |
lingv. najzahodnejša hrvatska narečna skupina z vprašalnim zaimkom ča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
červarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Červar (Hrvaška): Malo pred 21. uro je bilo v Červarju mirno in spokojno, pred červarsko marino pa se je gnetlo 17 jadrnic, ki so čakale na štartni znak prve etape.
|
|
dalmatščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako se je veliko ukvarjal z rekonstukcijo balkanske vulgarne latinščine in z balkanskimi romanskimi jeziki, kot sta stara dalmatščina (s - po Skoku - veljotskim in istriotskim poddialektom) in romunščina, s predslovanskimi balkanskimi jeziki, kot je albanščina, z ilirskimi in traškimi jezikovnimi prežitki, izluščljivimi iz imen, s slovanskim superstratom oziroma predvsem s hrvaškim/ /srbskim (glasoslovje, dialektologija), in medsebojnimi jezikovnimi odnosi med temi jeziki.
|
|
deformirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Srbski in hrvaški pesniki so v določeni meri nadaljevali književno tradicijo, ki je obstajala že pred tem, vendar so zanjo uporabljali novo gradivo (z novim jezikom vred); bili so tudi izpostavljeni deformirajočemu vplivu »troheoidnih« ljudskih metrov (deseterca in osmerca).
|
|
deséttísoč |
štev. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. deset tisoč: Kaže, da so najnovejši dogodki na Hrvaškem dvignili na noge nekaj desettisoč Slovencev, ki se vsako leto odpravijo k našim južnim sosedom na poletni oddih.
|
desničarsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naprimer na hrvaškem glasbeniki izzivajo predvsem desničarsko (Thompson kot najbolj znan).
|
|
diflubenzuron |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na Hrvaškem je kot kemično sredstvo tudi na javnih površinah dovoljen Dimilin (aktivna snov diflubenzuron), ki je neškodljiv za čebele, parazitoide in druge žuželke ter na ta način uspešno zatirajo kostanjevega listnega zavrtača.
|
|
diktiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Istočasno je prišlo do upora dela srbskega prebivalstva, ki je bil diktiran iz Beograda, rezultat tega pa je bila agresija JLA in Jugoslavije na Republiko Hrvaško.
|
|
díšpet |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. hrv.: Vse kaže, da se bo najpopularnejša hrvaška pevka iz »dišpeta«, kot Dalmatinci pravijo vrhunski sramoti, izvlekla tako, da bo še za odtenek bolj priljubljena, zato ni izključeno, da gre za promocijo, ki ne izbira sredstev.
|
dobrososedstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sanader ob tem sicer meni, da sta Slovenija in Hrvaška sosednji in prijateljski državi in da je vsa odprta vprašanja treba rešiti v duhu sodelovanja in dobrososedstva.
|
|
dodolski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dodolske pesmi so tipične obredne pesmi, ki izhajajo iz poganskih obredov, in so bile razširjene od Makedonije do Vojvodine, pa tudi na Hrvaškem in v Sloveniji.
|
|
dolgoreški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dolga resa (Hrvaška): Ko sta pa starša umrla in sem enkrat premetaval stare slike, dolgoreške in poznejše, sem naletel tudi na njun poročni list, pa sem moral ugotoviti, da sem se zmotil.
|
|
dopustnikovati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Takole bom rekel: imam bolj slabe izkušnje, saj skoraj vsako leto nastane kakšen problem s hrvaško vlado." Predsednik JANEZ DRNOVŠEK, v Nedeljskem Dnevniku, o tem, zakaj ne dopustnikuje na dalmatinski obali, temveč na avstrijskem Koroškem.
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
dozdevnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gjurin, Velemir: Dvajset dozdevnic iz prvih dveh slovensko-hrvaških slovarjev. -- 35/1987, st. 4, str. 365--379.
|
|
dŕmež |
hrvatski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugotožeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine.
|
|
dúbrovniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: se nanaša na Dubrovnik (Hrvaška): Več desetletij je bil radiotelegrafist na ladji. Iz imenitne dubrovniške družine in hkrati potomec senjskih uskokov.
|
dúdek |
-dka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Saj če bi tebi en hrvaški politik povedal, da na hrvaškem ni brezposelnih bi mu verjetno verjel, tako kot vsi ostali dudeki!
|
dvigradski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dvigrad (Hrvaška): Najprej nam predstavi geografsko lego mesta in poda kratko zgodovino s poudarkom na odnosih različnih oblastnikov do pokrajine Istre nasploh in predvsem do dvigradskega območja.
|
|
fiškál |
zlasti v hrvatskem okolju odvetnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frá |
pristavek k imenu članov nekaterih redov, v hrvatskem in italijanskem okolju brat, oče:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fránjevec |
v hrvatskem in bosansko-hercegovskem okolju frančiškan; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fránkovec |
zgod. član hrvatske Čiste stranke prava, imenovan po politiku Josipu Franku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gájda |
nav. mn., zlasti v srbskem in hrvatskem okolju ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gájica |
črkopis, ki se rabi pri Hrvatih in Slovencih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ilirízem |
v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kájkavščina |
lingv. hrvatska narečna skupina z vprašalnim zaimkom kaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kroatístika |
veda o hrvatskem jeziku in hrvatski književnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kroatízem |
lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kúna |
med drugo svetovno vojno denarna enota na Hrvatskem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
máčkovec |
privrženec hrvatskega politika Mačka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pandúr |
v hrvaškem in madžarskem okolju, nekdaj stražnik, birič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
praváš |
zgod. član hrvatske Stranke prava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protonotár |
jur., na Hrvatskem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
punktácija |
nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvatske:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rádičevec |
zgod. član hrvatske kmečke stranke, imenovan po politiku Stjepanu Radiću:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rapálski |
zgod., navadno v zvezi rapalska pogodba 12. novembra 1920 sklenjena pogodba v Rapallu o določitvi mej med Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sábor |
1. na Hrvatskem skupščina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
séber |
v hrvaškem in srbskem okolju, v srednjem veku pripadnik nižjega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štókavščina |
lingv. največja narečna skupina srbskohrvatskega jezika z vprašalnim zaimkom što:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
trávarica |
1. zlasti v hrvatskem in srbskem okolju žganje z okusom po aromatičnih, zdravilnih zeliščih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustáš |
pripadnik hrvaške organizacije, ki je aprila 1941 prevzela oblast v Neodvisni državi Hrvatski:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vidovdánski |
zgod., v zvezi vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | | |
1 51