govórnik |
1. kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
govórnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
govornikováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
dogovórnik |
star. odposlanec, posrednik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glasnogovornik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
glasogovornik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
kóntragovórnik |
knjiž. kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika, protigovornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nagovórnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
nezagovornik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
odgovornik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
pogovórnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prèdgovórnik |
prejšnji, predhodni govornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prèdgovórnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
predsogovornik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
pregovornik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
progovórnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
prótigovórnik |
kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
samogovórnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
samozagovornik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
sògovórnik |
oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sògovórnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
sopregovornik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
ugovórnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zagovórnik |
1. kdor govori komu v korist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagovórnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zgovórnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
anonimiteta |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če dejansko ni, potem je nekaj narobe s strpnostjo (toleranco) med obema stranema, kar mogoče imaš v mislih z izzivljanjem anonimitete "para" sogovornikov.
|
antikonfederalističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glavni zagovornik "antikonfederalističnih" stališč je seveda predsednik ZRJ Vojislav Koštunica.
|
apologét |
knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
arkansaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V dvajsetih letih, ko je bila prva dama zvezne države Arkansas, je Hillary ustanovila društvo zagovornikov družine in otrok, uvedla arkansaški domači tečaj za predšolske otroke in neumorno delovala v imenu otrok in družine, hkrati pa opravljala odvetniški poklic v mestu Little Rock.
|
besédnik |
knjiž. 1. kdor govori komu v korist; zagovornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
besedoválec |
knjiž., redko govornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
blesteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni pisal velikih teoloških del, ni bil blesteč govornik, "samo spovedovati je znal." In prav v tem je bila njegova veličina.
|
demagogizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obema predgovornikoma je skupno to, da poudarjata predvsem izjemnost in univerzalno uporabnost konoplje v vsakdanjem življenju na eni strani, na drugi pa dilentatizem in popolno nepoznavanje ter iz tega izhajajočo demagogizacijo te rastline.
|
doziralec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pooblaščeni doziralec brucomora se v rillajfu imenuje Andrej Koštomaj, uvodni nagovornik in prenašalec mikrofonov od grla do grla pa Ði a.k.a. Bogdan Rahten.
|
družbenojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
|
govoránčiti |
slabš. 1. nastopati kot govornik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
govorčín |
ekspr., redko kdor zna spretno govoriti, pripovedovati; govorec, govornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
govórnica |
1. ženska oblika od govornik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
govórniški |
nanašajoč se na govornike ali govorništvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
majévtika |
filoz. metoda postavljanja vprašanj, da bi sogovornik prišel do spoznanja, znanja, ki je že v njem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
orátor |
knjiž., redko govornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pobórnik |
knjiž. zagovornik, privrženec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prížnica |
ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rétor |
knjiž., redko govornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
retórik |
knjiž. govornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
sògovôrec |
redko sogovornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sògovórnica |
ženska oblika od sogovornik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tribúna |
1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagovórnica |
ženska oblika od zagovornik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagovórniški |
nanašajoč se na zagovornike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagovórništvo |
1. dejavnost, vloga zagovornika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|