|
čeváp |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. čevapčič: Ogledali si bomo kje je gospodoval Milošević, kje leži tovariš TITO, poizkusili odlični hajdučki čevap in znamenito, večkrat žgano rakijo, nakupovali na Buvljaku in seveda skupaj doživeli neverjetni žur!
|
čínž |
v fevdalizmu glavna podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čušperški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gospodje čušperški so izumrli v drugi polovici 16.stoletja, nato pa je šla gospoščina iz rok v roke.
|
|
dáča |
1. v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darovanost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posvetitev pa je brezpogojna predanost in darovanost Gospodu "Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš" (Lk 9, 57).
|
|
degradiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolj pa ko je vpeta v mednarodno polit-ekonomsko konstelacijo, večja je možnost degradiranja v funkcijo reprodukcije razmerij razrednega gospostva.
|
|
dékla |
stalno najeta ženska na kmetiji za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deklaratornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
prekinitev in nadaljevanje izvršilnega postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo - deklaratornost vpisa v sodni register - zahteva za varstvo zakonitosti
|
|
delski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Opiši vzroke za zlato dobo Aten za čas Perikleja. Delska pomorska zveza: denar, gradnja obzidja, vojaških ladij, mesto se gospodarsko okrepi.
|
|
demobilizácija |
1. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz vojnega stanja v mirnodobno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denárništvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
derogiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To predvsem pomeni, da je s sprejetjem te posebne Kolektivne pogodbe derogirana Kolektivna pogodba za drobno gospodarstvo v delu, kolikor se nanaša na zasebno varovanje.
|
|
desagregiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tudi najmanjše gospodarstvo lahko danes uspešno vzdržuje odprtost in konkurenčnost, dokler uspeva najti in obdržati mesto znotraj evropskega (svetovnega) razporeda inovacij in napredka tehnologije, zato je ugotavljanje deželne in meddeželne paritete (oz. apreciacije, depreciacije) ne le znotraj desagregiranih nacionalnih stroškov, temveč tudi znotraj sestavin deželne konkurenčnosti, v nekem smislu pravzaprav ugotavljanje razvojne paritete oziroma disparitete.
|
|
descartesovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Narodno tkivo je bilo kajpak na secirnici, individualizem se je objektiviral, Descartova tradicija se ni tukaj razvija ne v kakšen posebni racionalizem ne v metodično skepso v spoznavoslovju, kaj šele, da bi obstajal kakšen dualizem v nauku o biti - kartezijanstvo so se igrali kvečjemu tisti, ki so določali vednost družbenozgodovinskih - daljnih - ciljev ter so descartesovsko paradigmo, kolikor so sploh vedeli zanjo, uporabljali največ za izgovor v civilizacijskem smislu, torej v industrijski raz/množenosti, v preračunljivem in največ nemoralnem naravoslovnem produciranju fahidiotov, v eksaktnih vedah lastne nedoloč(e)nosti, v nekakšnem ekološko vse bolj zasvinjanem gospostvu »človeka« nad »naravo« in podobno.
|
|
desertifikacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mislim, kako lahko gospodarsko napreduješ, če ni vode in so ljudje žejni in ker ni vode ni hrane in so ljudje lačni in ker ni vode živina pomre in so ljudje lačni in ker ni vode vegetacija izgine in je desertifikacija na dnevnem redu in že imamo saharo.
|
|
detajlizirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spremembe se nanašajo na III. poglavje Razvoj gospodarstva in gospodarske infrastrukture točka 3.1.1. Cestno gospodarstvo - vrstica 3, kjer se detajlizira trasa rekonstruirane ceste R-320 od Žlebiča do Sodražice.
|
|
deteljnina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V tistem trenutku se je priletnik, ki je prihajal po pokošeni deteljnini, ustavil, kakor da opazuje po njivi in češnji z očmi pravega gospodarja...
|
|
diamatovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gospod, ki ga intervjuvate, je žal tudi avtor najbolj stalinistično diamatovskega učbenika zgodovine filozofije, po katerem so se morale pravoverno učiti filozofije številne generacije slovenskih dijakov.
|
|
diverziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z ministrom Kopačem sva se že daleč nazaj dogovarjala, da se zaradi odprtja gospodarstva v diverziran trg tega dela lotim.
|
|
dninarjev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moškega, ki pestuje v kuhinji dojenca, dninarjevega brata, hišnega gospodarja, odpeljejo pred cerkev.
|
|
dobičkovnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Povečali sta se gospodarnost delovanja in stopnja dobičkovnosti.
|
|
dobrliveški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dobrla ves: Po tej sodbi, ki je bila zadnja v dobrliveški graščini, pa ljudje še dolgo niso mogli pozabiti, kako so se gospoda zagledali v prelestno Metino telo; nikdar baje še niso videli tako lepo izoblikovanih nog, tako bele kože in tako zapeljivega čara.
|
|
dohodkovnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primerjave dosežkov gospodarskih družb regije z dosežki v Sloveniji (gospodarnost, donosnost, dohodkovnost, investiranje, financiranje) so ugodne.
|
|
domáčica |
zastar. gospodarjeva žena; gospodinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíja |
1. hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domestikálen |
jur., zgod. nanašajoč se na finančno gospodarstvo deželnih stanov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domínij |
politična in gospodarska oblast, gospostvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dón |
v španskem in italijanskem okolju gospod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dosneževanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega pa so slovenska smučarska središča na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture v letu 2003 kandidirala z naslednjimi projekti: GTP Cerkno: Projekt programiranega dosneževanja, rekonstrukcija dvosedežnice Brdo in Počivalo ter tekoči trak za sankališče ...
|
|
dragínja |
gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobílka |
gospodinjska priprava za mletje, drobljenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačepolt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
|
|
drugorazredar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta gospodovega 1999ega (kot drugorazredarji)
|
|
drúžbenik |
1. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
|
drúžbenoekonómski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenosistemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbeno in gospodarsko relevantnost predlogov projektov aplikativnih raziskav recenzenti ocenijo z vidika: ... prispevka k tehnološkemu napredku, k učinkovitosti družbenosistemske organiziranosti ali h krepitvi narodne identitete ...
|
|
družbenozaveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uresničijo se naj naše težnje za formiranje kulturnega, družbenozavednega, gospodarsko in proizvajalno spodobnega človeka, bogatega tehnične inteligence ter spretnosti in bodočega upravljalca podjetja.
|
|
duhamornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani so gospodje izboljševalci sveta pripravljeni sprejeti kot neke vrste obvezno mašo še tako zateženo duhamornost, če gre za slikanje "sovražnika", če gre za pravično socialno in politično stvar, ki ni na ideološkem indeksu, če je "politično korektna", kot temu pravijo danes že sramežljivo samokritično.
|
|
dušebrižnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tu smo priče strašni dvoličnosti in strašni dušebrižnosti do državnega proračuna, do zdravstvene blagajne, do pokojninske blagajne s strani gospoda Anderliča in kolegov v njegovi poslanski skupini.
|
|
dvoobdoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nacionalna medčasovna proračunska omejitev v dvoobdobnem modelu odprtega gospodarstva brez države pomeni, da je: ...
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoríšče |
prostor pred hišo, za njo ali med hišo in pripadajočimi gospodarskimi poslopji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eféndi |
spoštljiv nagovor, v turškem okolju gospod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eféndija |
spoštljiv nagovor, v jugoslovanskem muslimanskem okolju gospod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonómičen |
1. ki ustreza varčnosti, smotrnosti, gospodaren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonómičnost |
lastnost, značilnost ekonomičnega, gospodarnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomíja |
1. veda o gospodarstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonomíst |
strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonómski |
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekú |
denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktroenergétika |
proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
energétika |
1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ênopóljen |
agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falíranec |
pog., raba peša kdor je gospodarsko propadel; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falírati |
pog., raba peša gospodarsko propasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falíten |
knjiž. gospodarsko propadel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
févd |
v fevdalizmu zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fevdalízem |
gospodarsko-družbena ureditev pred kapitalizmom, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov, obdelujejo pa jo podložni kmetje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
finánce |
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
frájla |
pog., ekspr. gospodična:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gastáld |
zgod. upravitelj gastaldije z upravno, sodno in gospodarsko funkcijo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gázda |
1. nižje pog. {hišni} gospodar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gázdarica |
nižje pog. {hišna} gospodinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geografíja |
veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gojíti |
1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
górščina |
zgod., v fevdalizmu podložniška dajatev gorskemu gospodu, navadno mošt ali vino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gospíca |
zastar. gospodična:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostínstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s strežbo, oskrbo gostov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govedoréja |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo goveda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdárstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in izkoriščanjem gozdov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gradník |
star. gospodar ali poveljnik gradu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gravitírati |
biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču, težiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grum |
v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hegemón |
knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hegemoníja |
vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hídroenergétika |
dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiševáti |
star. biti gospodar, gospodariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hmeljárstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem hmelja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hranílništvo |
gospodarska dejavnost, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrematístika |
ekon. nauk o gospodarstvu, katerega edini namen je kopičiti bogastvo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imenítništvo |
knjiž., redko plemstvo, gospoda:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
industrialízem |
ekon. industrijska usmerjenost gospodarske politike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
industríja |
1. gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ínfrastruktúra |
ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenekonómski |
publ. negospodarski, neekonomski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jeklárstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla ali jeklenih izdelkov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
justiciár |
zgod., do odprave tlačanstva uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kameralístika |
zgod., v 17. in 18. stoletju veda o upravljanju državnih posestev in o državnem gospodarstvu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kànt |
pog., v prislovni rabi, v zvezi priti, spraviti na kant obubožati, gospodarsko propasti:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kapitálen |
1. ekon. ki predstavlja osnovo za razvoj gospodarstva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kapitalízem |
gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v privatni lasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kastelán |
knjiž. gospodar ali poveljnik gradu, gradnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ključár |
1. rel. kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kmetíja |
zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kmetíjstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kokošeréja |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem kokoši:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kolonialízem |
v kapitalizmu politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koloníja |
1. v kapitalizmu dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
| |
1 42 142 242 342 442 542 
