|
cmériti se |
lahno jokati s tožečim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cmévkati |
oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cmévkniti |
oglasiti se s kratkim, visokim glasom, navadno tožečim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cmokáti |
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cmokotáti |
dajati cmokanju podobne glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cokotáti |
dajati tleskajoče, zamolkle glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
críčati |
redko oglašati se z glasom cri:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
críkati |
oglašati se z glasom cri:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
crlíkati |
oglašati se z visokim, žvižgajočim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvenketáti |
dajati kratke, zveneče, kovinske glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvíč |
1. oglašanje z visokim, tožečim glasom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvičáti |
1. oglašati se z visokim, tožečim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvíliti |
1. oglašati se z zelo visokim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvokotáti |
dajati nizke, zamolkle glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrčáti |
1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrčíkati |
redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvŕkati |
1. dajati ostre, pokljajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkèt |
oglašanje z ostrimi, odsekanimi glasovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkút |
oglašanje z ostrimi, odsekanimi glasovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkútati |
1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkútniti |
1. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrlíkati |
oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čájca |
nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čeketáti |
oglašati se z glasom ček:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četveroglásen |
muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četveroglásje |
muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četverospèv |
muz. vokalna skladba za štiri glasove; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čínkati |
oglašati se z glasom čink:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čiríkati |
oglašati se z glasom čiri:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čítati |
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čívkati |
oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čívkniti |
1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čmokáti |
redko dajati cmokanju podobne glasove; cmokati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črepínjski |
zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čričáti |
oglašati se z glasom čri:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čríkati |
oglašati se z glasom čri:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúdnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Tako na primer vejica pomeni, da moramo iti z glasom navzgor, pika, da si nehal z nalaganjem, vprašaj to, da si na policiji, kjer te zaslišujejo, narekovaj spodaj to, da boš povedal nekaj silno pomembnega in je treba zapisati in tako naprej do čudnikov in vzdihovalnikov.
|
čúhati |
nar. oglašati se z zamolklim, nizkim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúkati |
1. oglašati se z votlim, kratkim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvičáti |
oglašati se z visokim, tožečim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dalmatščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako se je veliko ukvarjal z rekonstukcijo balkanske vulgarne latinščine in z balkanskimi romanskimi jeziki, kot sta stara dalmatščina (s - po Skoku - veljotskim in istriotskim poddialektom) in romunščina, s predslovanskimi balkanskimi jeziki, kot je albanščina, z ilirskimi in traškimi jezikovnimi prežitki, izluščljivimi iz imen, s slovanskim superstratom oziroma predvsem s hrvaškim/ /srbskim (glasoslovje, dialektologija), in medsebojnimi jezikovnimi odnosi med temi jeziki.
|
|
decet |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Komorna zasedba (izvaja komorno glasbo): Solo - 1 izvajalec, Duo - 2 izvajalca (izraz duet se uporablja pri skladbah za dva enaka instrumenta ali pevska glasova), Trio - 3 izvajalci (izraz tercet se uporablja pri skladbah za tri enake instrumente ali pevske glasove), Kvartet - 4 izvajalci, Kvintet - 5 izvajalcev, Sekstet - 6 izvajalcev, Septet - 7 izvajalcev, Oktet - 8 izvajalcev, Nonet - 9 izvajalcev, Decet - 10 izvajalcev (redkeje uporabljena zasedba, imenovana tudi diksutor).
|
|
dekonstruktor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od Kazuhise, ki je po stroki dekonstruktor, so tudi kuharji Menze pričakovali odmerek švasanja, prejeli pa nič več kot zanimivo, z jesensko domačico še posebej psihedelično razdiranje ustaljenih shem, tudi countryja in rokerske simfonike, prečeno z občasnim klanjem trdovratnih svinj, ki ga je študiozni Japonec izvabljal iz daksofona, lesenega glasbila, ki ga je patentiral Hans Reichel in se je tokrat izkazalo za verno oponašalo glasov sesalcev in višjih primatov.
|
|
diamatik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
»Istmatiki« in »diamatiki«, kritiki škodljivega antikomunizma, borci z ideološkimi diverzijami naprej učijo družbo filozofije, pripravljajo svoje konference in filozofske kongrese in ustvarjajo zatohlo prostranstvo, v katerem umira vse pokončno in kjer propadajo redki živi glasovi.
|
|
diapazonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V svet jezikoslovja pa je vstopil s svojo doktorsko disertacijo Oris slovenskega knjižnega izgovora, s prvim eksperimentalno zasnovanim opisom izgovora slovenskih knjižnih glasov in naglasov (narave fonemov) s tedaj modernimi tehnikami (kot so rentgeniziranje, kimografski zapisi, diapazonski zapisi, mikroskopiranje), metodami in teoretičnimi izhodišči.
|
|
dídel |
posnema glasove {enolične} godbe:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dideldáj |
posnema glasove {enolične} godbe:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dideldú |
posnema glasove {enolične} glasbe:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
difon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
difon - govorna enota, ki zajema glasovni prehod
|
|
diftóng |
lingv. zveza dveh različnih samoglasnikov ali samoglasnika in samoglasniškega glasu kot ena glasovna enota, dvoglasnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diftongičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaže, da jih je določal po »splošnem govornem vtisu« (označuje jih takole: Dolenjci vlečejo, Kraševci govore trdo, Korošci surovo itd.) kot posledici različnih glasovnih in prozodičnih prvin oziroma različne razvrstitve prozodičnih prvin v njih sestavih (npr. naglasnega mesta, kakovostnih in kolikostnih ter tonemskih nasprotij, monoftongičnosti in diftongičnosti e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov), pa tudi različne podobe (izvirne, neizvirne) besedišča.
|
|
dirimírati |
jur. imeti odločujočo veljavo pri enakem številu glasov, mnenj, odločiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
disfoničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Otrok ima lahko probleme z glasom (hripavost, raskav glas, disfoničen glas), zaradi kričanja in neprestanega napenjanja glasilk.
|
|
dléskati |
dajati kratke, nizke, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
doneč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koliko sem prejokal ob tvojih himnah in spevih, v globokem ganjenju, ko sem poslušal sladko doneče glasove tvoje Cerkve!
|
|
donéti |
1. dajati polne, nizke glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
douglas |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕdra |
1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
|
drdráti |
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrávka |
redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kako nas lahko poživi že glasovno ujemanje pridevnika in samostalnika v tretji dubleti: plamen - dremaven!
|
|
dréti se |
ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníčiti |
ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dudeldú |
otr. posnema glasove {enolične} glasbe:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duét |
1. muz. skladba za dva glasova ali dve enaki glasbili:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dvanajststrunski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zvok, ki je zaznamoval šestdeseta. Pojoča dvanajststrunska kitara Rogerja McGuinna, zlivajoči glasovi, obdelave Dylanovih klasik.
|
|
dvóglásen |
muz. komponiran za dva glasova:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóglásje |
muz. glasbeni stavek za dva glasova:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóglásnik |
lingv. zveza dveh različnih samoglasnikov ali samoglasnika in samoglasniškega glasu kot ena glasovna enota:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóspèv |
muz. skladba za dva glasova ali dve enaki glasbili; duet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoglásnik |
lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epentétičen |
lingv., v zvezi epentetični l l, ki je nastal v glasovni skupini med ustničnikom in j, vrinjeni l; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evfoníja |
knjiž. ubranost glasov; blagoglasje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fonétika |
lingv. veda o tvorjenju in značilnostih glasov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
foniatríja |
med. zdravljenje govornih in glasovnih motenj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fóničen |
knjiž. glasoven, zvočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fúga |
muz. vokalna ali instrumentalna polifonska skladba, v kateri se pri vseh glasovih ponavlja določena tema:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gágati |
1. oglašati se z glasom ga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gágniti |
1. oglasiti se z glasom ga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gékon |
nav. mn., zool. v toplih deželah živeči kuščarji, ki imajo na prstih blazinaste priseske in morejo dajati glasove, Gekkonidae; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geminácija |
lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glaskoválen |
šol., v zvezi glaskovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej berejo posamezni glasovi, nato pa vežejo v besedo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glaskováti |
šol. brati nevezano posamezne glasove v besedi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glúh |
1. ki ni sposoben dojemati zvoke, glasove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
godráti |
oglašati se z visokim, tresočim se glasom; kavdrati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grafém |
lingv. pisno znamenje za glasove, foneme ali pojave stavčne fonetike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
grčáti |
dajati grgrajoče, hropeče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grgráti |
1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gŕkati |
1. dajati zamolkle, grgrajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grléti |
ekspr. oglašati se z grlenim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grlíti |
oglašati se z grulečim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grméti |
1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grúliti |
1. oglašati se z glasom grugru:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
haplologíja |
lingv. izgovor samo enega izmed dveh zaporednih enakih glasov ali zlogov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
háriš |
redko kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hépati |
oglašati se z glasom hep:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
heterofoníja |
muz. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hihitáti se |
{pritajeno} z visokim glasom se smejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hohotáti se |
glasno, z nizkim glasom se smejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 38 138 238 338 438 538 
