|
vzletávati |
ločevati se od tal, podlage in začenjati leteti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzletéti |
ločiti se od tal, podlage in začeti leteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznóžje |
1. mesto, prostor na ležišču, kjer so noge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporédnica |
1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporédnik |
1. geogr. vsak od umišljenih krogov na zemeljski površini, vzporeden ekvatorju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vžíga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vžigálica |
kratka paličica z vnetljivo glavico, ki se pri drgnjenju ob hrapavo površino vžge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wêrfenski |
geol., navadno v zvezi werfenski skladi skladi iz najstarejšega dela triasne dobe v razvoju Alp:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabráti se |
zaradi zavzetega branja postati nedostopen, nezainteresiran za kaj drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrêdenec |
geogr. večja osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadŕg |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zadrúg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zádružnica |
članica zadruge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádružnik |
član zadruge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zafugírati |
grad. zaliti, zadelati fuge, reže zaradi zaščite ali olepšave:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕzati |
oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédati |
1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávec |
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklánjati |
1. knjiž. delati, da pride kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakloníti |
1. knjiž. narediti, da pride kdo ali kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakraséti |
geogr. postati kras:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrasévati |
geogr. postajati kras:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrasováti |
geogr. postajati kras:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakuríti |
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalístati |
1. obrniti nekaj listov {knjige, zvezka}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalogóvnik |
žel. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamášek |
1. okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši predmet za mašenje odprtin, posod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaménjati |
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zamenjávati |
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamenjeváti |
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrazíti |
nav. 3. os., knjiž. 1. brezoseb. začutiti mraz, drgetanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zanétiti |
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaníhati |
1. premakniti se od ene skrajne lege do druge in nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaparkírati |
1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogíbati |
1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogníti |
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapógnjenec |
pecivo, ki se oblikuje z zapognjenjem enega dela čez drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaprosílo |
jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarékati se |
1. pomotoma večkrat reči kako besedo namesto druge:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarodíšče |
1. agr. del drevesnice z nasadom za pridobivanje vegetativnih podlag:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasédati |
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasésti |
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastókati |
1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastópstvo |
1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrúga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasvaljkáti |
premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zašépati |
1. nenormalno stopiti zaradi krajše ali bolne noge:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatèg |
-éga; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zatíkati |
uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažírati |
ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbŕcati |
1. spraviti kaj kam s suvanjem noge:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zébrast |
ki ima podobne proge kot zebra:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zelenonóg |
ki ima zelene noge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zemljemérec |
knjiž. geometer, geodet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zemljemérski |
knjiž. geometrski, geodetski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zemljemérstvo |
knjiž. geodezija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zemljepísje |
star. zemljepis, geografija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zemljeslóvec |
star. geolog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zemljeslóvje |
star. geologija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zenít |
1. geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem, nadglavišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zganíti |
1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgíbati |
1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega delati, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgledováti se |
1. delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgodovinopísec |
kdor piše dela, knjige o zgodovini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgòlj |
knjiž. ki je brez česa drugega; gol, čist:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlásti |
1. izraža, da je kaj na prvem mestu glede na druge nenavedene stvari:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlatomášnik |
rel. duhovnik, ki je dosegel petdeset let mašništva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zložêljen |
ki drugemu privošči zlo, slabo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmagosláven |
1. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmagoslávje |
1. veselje, ponos zaradi zmage, uspeha:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmáj |
1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmrazíti |
nav. 3. os. 1. brezoseb. začutiti mraz, drgetanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
znóva |
izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znóžje |
1. mesto, prostor na ležišču, kjer so noge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zoperstáviti |
knjiž. postaviti kaj proti čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zoperstávljati |
knjiž. postavljati kaj proti čemu drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zópet |
1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zópeten |
ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; ponoven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrcálo |
1. predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoča kovinska plast:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zvér |
1. navadno velika štirinožna divja žival z močnim zobovjem, ki lovi, pobija druge živali za hrano:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zvézati |
1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa narediti, da to je, ostane skupaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvezováti |
1. z nameščanjem vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žág |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
žágarica |
1. žena lastnika žage {obrata}:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žágast |
podoben nazobčanemu robu lista žage:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žágati |
1. s potegovanjem žage sem in tja ali z njenim premikajočim se listom; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žagovódja |
vodja žage {obrata}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žaluzíja |
nav. mn. priprava za zastiranje oken, odprtin iz podolgovatih, med seboj povezanih, prekrivajočih se ploščic, ki se pri odstiranju nabirajo druga zraven druge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žámetnica |
vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, Tagetes:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žárja |
geol. magma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
železomášnik |
rel. duhovnik, ki je dosegel sedemdeset let mašništva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ženij |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žgálec |
delavec, ki kaj žge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žíga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
žlebíčiti |
geogr. povzročati, da nastajajo na kraških skalnih površinah žlebiči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlebíčje |
geogr. več žlebičev, žlebiči:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlebíčkanje |
agr. cepljenje, pri katerem se prirezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žógati se |
igrati se z metanjem in lovljenjem žoge:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žórga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
5.992 6.092 6.192 6.292 6.392 6.492 6.592 6.692 6.792 6.892