besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ge   zadetki: 6.492-6.591



skládovnica  1. kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sklòn  lingv. oblika samostalniške ali pridevniške besede za posebne skladenjske vloge:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skočíti  1. z odrivom, zlasti z nogami, se oddaljiti od podlage:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skrbník  1. kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
skriválnica  1. nav. mn., etn., v zvezi igrati se, iti se skrivalnice otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skrlúp  agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skúd  num. italijanski srebrnik, kovan od druge polovice 16. do konca 18. stoletja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slabéti  1. postajati slab, onemogel:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slabíti  1. povzročati, da kdo postaja slab, onemogel:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slabôten  1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sláčje  knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slavízem  lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slemenéti  geogr., s prislovnim določilom potekati, vleči se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slemenítev  geogr. potekanje, smer:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sleporíl  nav. mn., zool. črvom podobne breznoge, skoraj slepe tropske dvoživke, Gymnophiona; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slíp  teh. zaostajanje zlasti vrtilne hitrosti enega dela naprave, stroja v odnosu do drugega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slógan  publ. kratko izražena programska misel; geslo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slokonóg  knjiž. ki ima dolge in suhe noge:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slovanízem  lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku; slavizem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slovenízem  lingv. element slovenščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smírenski  tekst., v zvezi smirenska preproga orientalska vozlana preproga z raznobarvnimi geometričnimi in stiliziranimi rastlinskimi vzorci; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
snežíšče  geogr. kraj, prostor v gorah, kjer se ohrani sneg vse leto ali velik del leta:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
snôpič  zal. vsak od več posameznih delov knjige, tiskanega dela navadno v broširani izdaji:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sòbesédnik  oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòbítje  1. bitje v razmerju do drugega bitja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòbolník  bolnik v razmerju do drugega bolnika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòbràt  1. {samostanski} brat v razmerju do drugega {samostanskega} brata:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sociabílen  knjiž. ki se zna prilagoditi drugemu človeku, družbi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sóciobiológ  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
sòčêlen  teh., navadno v zvezi sočelni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòčlôvek  človek v razmerju do drugega človeka:; m ed. in dv., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòdejávnik  dejavnik v razmerju do drugega dejavnika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sodélavec  1. oseba v razmerju do druge osebe, kateri pomaga pri kaki dejavnosti, nalogi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòdeželàn  kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele, pokrajine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòdržavlján  kdor je v razmerju do drugega državljan iste države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sògòst  gost v razmerju do drugega gosta:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sògovórnik  oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòigrálec  igralec v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòjetník  nav. ekspr. jetnik v razmerju do drugega jetnika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòkáznjenec  kaznjenec v razmerju do drugega kaznjenca:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòkoléga  -a tudi -e; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
sòkót  geom. kot, ki z drugim kotom tvori iztegnjeni kot; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòléžen  teh., navadno v zvezi soležni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega; sočelni spoj; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
solfatára  geol. razpoka na pojemajočem vulkanu z uhajajočimi plini, zlasti žveplovimi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
somérnica  geom. premica, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična; simetrala:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòmeščàn  kdor je v razmerju do drugega meščan istega mesta:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
somorníca  geol. voda, ki je mešanica morske in sladke vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sònarodnják  kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti; rojak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòobčàn  kdor je v razmerju do drugega občan iste občine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòpévec  pevec v razmerju do drugega pevca, s katerim skupaj poje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòpívec  pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòplemenják  kdor je v razmerju do drugega pripadnik istega plemena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòplesálec  plesalec v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòplezálec  plezalec v razmerju do drugega plezalca, s katerim skupaj pleza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòpogódbenik  pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòpostávljanje  knjiž. postavljanje drugega poleg drugega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sopótnica  1. potnica v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sopótnik  1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòprispévek  prispevek v razmerju do drugega prispevka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sorédje  1. geom., navadno v zvezi koordinatno soredje sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; koordinatni sistem:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sórgo  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
sòrojênec  knjiž. 1. novorojenček v razmerju do drugega novorojenčka iste matere:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòsêstra  {samostanska} sestra v razmerju do druge {samostanske} sestre:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòspálec  knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòstanoválec  1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòtekmoválec  tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sotóčnica  geogr. reka v razmerju do druge reke, s katero se združi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòujétnik  ujetnik v razmerju do drugega ujetnika:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sòvaščàn  kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòvérnik  kdor je v razmerju do drugega pripadnik iste vere:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sovjetolog  m, vir: N; povezave: nova beseda
sovódenj  geogr. področje, kjer se stekajo potoki, reke:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòvozník  1. voznik v razmerju do drugega voznika, s katerim izmenično vozi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sovŕšen  geom., v zvezi sovršna kota kota s skupnim vrhom, katerih kraki, ležeči na dveh premicah, ne sovpadajo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòvzròk  vzrok v razmerju do drugega vzroka česa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòzapórnik  zapornik v razmerju do drugega zapornika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòzarótnik  zarotnik v razmerju do drugega zarotnika v isti zaroti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speciálka  1. geogr. topografska karta v velikem merilu,; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
speleobiolog  m, vir: N; povezave: nova beseda
speleolóški  nanašajoč se na speleologe ali speleologijo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spét  1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spirála  1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
spoglédati se  pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spogledljív  ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spogledováti se  1. večkrat pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spopádati se  1. uporabljati silo drug proti drugemu z namenom; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spopásti se  1. uporabiti silo drug proti drugemu z namenom; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sporofít  bot. nespolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom, nespolni rod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spozažgáti  m; dov., vir: B; povezave:
sprebírati  nar. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebirati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sprebráti  nar. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebrati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sprednjenóžec  nav. mn., zool. plazilci, ki imajo razvite samo sprednje noge, Chirotes; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprestreči  dov., vir: N; povezave: nova beseda
spréti  povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprhnéti  razpasti, razkrojiti se zlasti zaradi delovanja vlage:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spríčkati se  medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprijémati se  1. zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprijéti se  1. zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprínter  šport. športnik, ki tekmuje v teku na kratke proge:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sprínt  1. šport. tek na kratke proge:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   5.992 6.092 6.192 6.292 6.392 6.492 6.592 6.692 6.792 6.892  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA