besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ge   zadetki: 6.092-6.191



podánek  geogr. 1. najnižji del pobočja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podáviti  drugega za drugim zadaviti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pòdcelína  geogr. velik, precej samostojno oblikovan del celine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pòdgléženj  anat. del noge pod gležnjem; nart; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podgórje  geogr. raven svet ob vznožju gor:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podkolénica  knjiž., redko del noge med kolenom in gležnjem; golen:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
pòdkontinènt  geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podkuríti  1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podliga  ž, vir: N; povezave: nova beseda
podlòg  -óga; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
podnétati  1. delati, povzročati, da nastane ogenj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podnétiti  1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj; zanetiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
podnóžen  1. ki je za pod noge:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podnožíšče  geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem; nadir:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podnóžnica  knjiž. majhna nizka klop, navadno za pod noge; podnožnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podnóžnik  1. majhna nizka klop, navadno za pod noge:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podólg  nar. zahodno podolgem:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podólgič  redko podolgem:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podólgoma  redko podolgem:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podólje  geogr. pas nižjega sveta v hribovitem svetu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podólž  podolgem:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podpanoga  ž, vir: N; povezave: nova beseda
podpròg  -óga; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
pòdprográm  elektr. program v okviru določenega programa, ki se lahko večkrat uporabi v istem ali v drugem programu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podrobíti  drugega za drugim zdrobiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podslápje  grad. del struge pod jezom, pregrado, kamor pada voda:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podtálnica  geogr. voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podtrg  m, vir: N; povezave: nova beseda
podušíti  1. drugega za drugim zadušiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podzól  geogr. prst pepelnato sive barve zlasti v iglastih gozdovih zmerno toplega pasu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podžgáti  1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podžígati  1. delati, povzročati, da nastane ogenj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogubíti  1. drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogúbljati  1. drugega za drugim izgubljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poizgubíti  drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
poizgúbljati  drugega za drugim izgubljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
pojézerje  geogr. obsežnejše področje z več jezeri:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
pojútrišnjem  drugega dne po današnjem dnevu:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokežoga  ž, vir: N; povezave: nova beseda
pokláti  1. drugega za drugim zaklati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poklatíti  drugega za drugim sklatiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poklékniti  1. postaviti telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
poklekováti  1. postavljati telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrásti  drugega za drugim ukrasti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokróvka  kovinski, navadno okrogel predmet, ki se rabi za pokrivanje {kuhinjske} posode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokŕpati  1. drugega za drugim zakrpati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrstíti  1. v krščanskem okolju drugega za drugim krstiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokupíti  drugega za drugim kupiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pól  1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, {zemeljski} tečaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polárnik  1. geogr. vzporednik 66,5˚ severne in južne geografske širine; tečajnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pólder  nav. mn., geogr. z nasipi zavarovan, {delno} osušen svet, ki leži nižje od morske gladine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poldnévnik  geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje {zemeljska} pola:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
poldrug  prid., vir: I; povezave: najdi.si
póldruga  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
poledenítev  geol. prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledeniki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poliéder  geom. telo, ki ga omejujejo mnogokotniki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
polikondenzácija  kem. spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polikondenzírati  kem. povzročati spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polivalénten  1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pólkróg  1. geom. vsak od dveh delov kroga, razdeljenega s premerom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pólkrógla  1. geom. vsak od dveh delov krogle, razdeljene z ravnino skozi središče:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pólkróžnica  geom. vsak od dveh delov krožnice, razdeljene s premerom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pólkúpola  streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polmér  1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
polnoúden  zastar. debel, okrogel:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pológa  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
polomíti  1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pólós  1. geom. vsak od dveh delov z medsebojnim sečiščem razdeljenih osi elipse, hiperbole:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polovíti  1. drugega za drugim ujeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pólpuščáva  geogr. področje, kjer se mešajo značilnosti puščave in stepe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pólravnína  geom. vsak od dveh delov ravnine, razdeljene s premico; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
póltrák  geom. na eni strani omejena ravna črta:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poluterániti  narediti kaj protestantsko, evangeličansko:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pólživálski  1. ki ima določen del telesa živalski, druge dele pa človeške:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pomágati  1. opravljati delo, del dela namesto drugega:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
pomašíti  1. drugega za drugim zamašiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pomémben  1. ki je sam po sebi ali v odnosu do drugega tak; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pomóč  1. kar kdo naredi namesto drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pomoríti  1. drugega za drugim umoriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pompón  obl. urejen, povezan okrogel šop niti, trakov za okras:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponávljati  1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pónga  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
póngo  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
ponórnica  geogr. kraška tekoča voda, ki ponika; ponikalnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponóven  ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponovíti  1. narediti kaj še enkrat po čem drugem iste vrste:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poobésiti  drugega za drugim obesiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poprodáti  drugega za drugim prodati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
populíti  s puljenjem drugega za drugim odstraniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porájkelj  nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porájtelj  nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porazdáti  drugega za drugim razdati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porazgubíti  drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porazmestíti  nav. ekspr. drugega za drugim razmestiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
porazobésiti  nav. ekspr. drugega za drugim razobesiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porazvrstíti  nav. ekspr. drugega za drugim razvrstiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poréčje  geogr. ozemlje, s katerega odteka voda v isto reko:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
pôrok  1. kdor se obveže poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
poróštvo  1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poruváti  1. drugega za drugim izruvati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   5.592 5.692 5.792 5.892 5.992 6.092 6.192 6.292 6.392 6.492  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA