|
menežer |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
meníng |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
menínga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ménjati |
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
menjávati |
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
menjeváti |
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Mercállijev |
geol., v zvezi Mercallijeva lestvica razvrstitev jakosti potresa na dvanajst stopenj glede na posledice na zemeljski površini; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
meridián |
geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje {zemeljska} pola; poldnevnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mérjevec |
star. geometer, zemljemerec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
meroving |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
metakrogla |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
metalúrški |
nanašajoč se na metalurge ali metalurgijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
meteorolóški |
nanašajoč se na meteorologe ali meteorologijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mezgár |
knjiž. kdor goni, vodi mezge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mezozóik |
geol. vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku, srednji zemeljski vek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mikroalga |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
míkrobiolóški |
nanašajoč se na mikrobiologe ali mikrobiologijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mikrokirurg |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
míkroknjíga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
mikrotrg |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
milónga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
|
|
mimobéžnica |
geom. premica, ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
minimonolog |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
minorít |
član manj strogega reda frančiškanov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
miocén |
geol. starejša doba mlajšega terciarja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mirákel |
1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz legend:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mirodílnica |
zastar. drogerija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
misijón |
rel. 1. organizacijska enota Cerkve ali kake druge verske skupnosti za širjenje krščanske vere v nekrščanskih deželah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
místik |
1. v različnih religijah kdor je dosegel duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mitingováti |
knjiž. prirejati mitinge:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mnogokótnik |
geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mobireglja |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
močélka |
nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
moféta |
geol. razpoka na pojemajočem vulkanu z uhajajočimi plini, zlasti ogljikovim dioksidom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Mohôrjev |
v zvezi Mohorjeva družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, zlasti verskovzgojne vsebine; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
móngo |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
monodíja |
muz., ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja z generalnim basom spremljano solistično petje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
monoigra |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
móp |
obrt. omelo, ki ima namesto ščetin dolge bombažne ali sintetične rese:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
moravízem |
lingv. element jezika moravskih Slovanov v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
moréna |
geogr. nasutina ledenika, groblja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Mórsov |
elektr., v zvezah: Morsov brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morsova abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Mórzejev |
elektr., v zvezah: Morzejev brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
móto |
kratko izražena programska misel, zlasti na začetku knjige, poglavja, pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
mózga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
mrazíti |
nav. 3. os. 1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
mŕč |
knjiž. 1. prosojna, rahla megla iz prahu, dima, vlage:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mŕzlica |
1. drgetanje {mišic} z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múnga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
múrglja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
muzikálije |
knjige, zvezki s tiskanimi ali pisanimi glasbenimi deli:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muzikolóški |
nanašajoč se na muzikologe ali muzikologijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
na |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
načŕtati |
1. geom. s črtami narediti kaj, navadno po določenih podatkih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načrtováti |
1. geom. s črtami delati kaj, navadno po določenih podatkih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nad |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadglavíšče |
geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem; zenit:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadír |
geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem, podnožišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadlóžen |
star. onemogel, slab:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadlóžnik |
star. onemogel, slab človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadmôrski |
geogr., v zvezi nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadomésten |
1. ki prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadomestílo |
1. kar prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadoméstnik |
star. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega; namestnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nága |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nagíbati |
1. spravljati kaj iz navpične, pokončne lege v poševno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagléžnjica |
nav. mn., arheol. okras za na noge, navadno v obliki obroča; nanožnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
náglič |
1. ekspr., redko nagel, nepremišljen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglo... |
star. nanašajoč se na nagel:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagníti |
1. spraviti kaj iz navpične, pokončne lege v poševno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagôta |
1. lastnost, značilnost nagega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nágrlin |
nar. nagelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naívka |
1. gled. igralka, ki igra vloge naivnih ženskih značajev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakreníti |
1. premakniti {iz normalne lege}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nalítek |
teh. plast kovine, ki se z litjem doda na osnovo iz druge kovine; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naméstnik |
1. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nanízati |
1. spraviti drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na vrvico, žico:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nanotehnolog |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nanóžnica |
nav. mn., arheol. 1. okras za na noge, navadno v obliki obroča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napeljáti |
1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napeljeváti |
1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narísen |
geom., v zvezi narisna ravnina navadno navpična projekcijska ravnina:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narív |
geol. plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nárt |
anat. del noge pod gležnjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasledíti |
1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédnik |
1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédnji |
1. ki je glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasledováti |
star. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédstvo |
1. pridobitev določenega položaja, funkcije neposredno po kom drugem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprótek |
knjiž. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega; nasprotje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naspróten |
1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotnoiménski |
v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotováti |
1. biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natánčen |
1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navzdólž |
redko vzdolž, podolgem:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neenolog |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nèevklídski |
geom., navadno v zvezi neevklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nefrídij |
nav. mn., zool. cevast organ za izločanje s pomočjo migetalk ali bičkov pri nevretenčarjih; izločalka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nefróza |
med. bolezen, ki povzroči degeneracijo ledvične sredice; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nemčízem |
lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
5.292 5.392 5.492 5.592 5.692 5.792 5.892 5.992 6.092 6.192 
