|
dvolično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar prikrito, zahrbtno, hinavsko, dvolično v dvojnem smislu: javno in načelno delajo za Evropo in humanistična načela, dejansko pa za svoje nacionalne interese, ki v spremenjenih razmerah niti niso več to, ampak so nekakšni fantomi takih interesov iz preteklosti, geopolitični fosili.
|
|
dvolinijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prostor za gledalce: med prostorom za gledalce in stezo mora biti postavljena dvolinijska zaščita: žična ograja višine najmanj 0,90 m, ki preprečuje gledalcem dostop v bližino proge in druga zaščita, ki varuje gledalce pred tekmovalnimi vozili (ta zaščita je lahko izvedena z zaščitno ograjo višine najmanj 1m, z iztekalnim prostorom dolžine najmanj 30 m, z zaščitno steno višine najmanj 1m, z zaščito iz gum, s peščenimi površinami z najmanj 2,5 m višinske razlike).
|
|
dvomasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Volkswagen vabi lastnike Touranov z 2-litrskim TDI-motorjem in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom na servisno kontrolo dvomasnega vztrajnika na sklopki.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvonamenskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ključno nevarnost predstavljata seveda namenska proizvodnja in skladiščenje bioloških agensov, vendar je tako kot v proizvodnji kemijskih tudi v proizvodnji bioloških orožij dodatna nevarnost vezana na dvonamenskost kemijske oz. biotehnološke industrije.
|
|
dvoparametričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... transformacija iz sistema WGS 84 v Gauss Krueger (projekcija na elipsoid in dvoparametrična Helmertova transformacija na dve najbližji že izmerjeni točki v okviru kampanj GURS-a) ...
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvórazmérje |
geom. število, značilno za medsebojno lego štirih točk na premici; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóróžnik |
redko dvorogeljnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoskok |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dotični je povečini namenjen premikanju in ploščadarskim veščinam, saj morete takrat izvajati dvoskok, hitreje teči, se plaziti po vrveh in sovrage butati s kosmatimi okončinami.
|
|
dvostožec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Scientific American je poročal o nenavadnih geometrijskih lastnostih telesa, ki ga dobimo, če enakostranični dvostožec (katerega osni presek je kvadrat) razrežemo vzdolž osi in oba dela spet zlepimo, ko ju medsebojno zavrtimo za π/2.
|
|
dvostremenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bremenske verige: enostremenske, dvostremenske, tri in štiristremenske ...
|
|
dvoton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slovensko: dvoton, english: duotone, slovenska razlaga: visokokakovostvni večton s celotnim tonskim obsegom narejen, iz dveh barv, črne in druge želene barve ...
|
|
dvóvalénten |
kem. ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóvišínski |
šport., navadno v zvezi dvovišinska bradlja bradlja, ki ima eno bradeljnico višje od druge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džamaharija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Velika socialistična ljudska libijska arabska džamahirija ali Libija ... je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
|
|
džanma |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pojem iz joge: janma chakra (džanma čakra) - kolo življenja
|
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
|
džnanam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pojem iz joge: jnana/jnanam (džnana/džnanam) - intuitivno znanje; modrost ...
|
|
ehoorgle |
ž mn., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekliméter |
teh. geodetska priprava za posredno določanje višinske razlike med dvema točkama; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksarácija |
geogr. razjedanje in dolbenje zemeljskega površja z ledeniki; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshalácija |
geol. uhajanje plinov in par iz ugašajočega vulkana; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekslíbris |
umetniško zasnovana grafika kot oznaka za lastnika knjige:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksmatrikulácija |
adm. izbris iz matične knjige ali z univerze:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksmatrikulírati |
adm. izbrisati iz matične knjige ali z univerze; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksobiolog |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
wiki
|
|
ekstraliga |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekuména |
geogr. naseljeno, obljudeno področje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvidistánten |
geom. ki je v enaki medsebojni razdalji ali malo oddaljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénca |
razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalènt |
kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénten |
po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Elíjev |
elektr., v zvezi Elijev ogenj in elijev ogenj svetlikanje na strelovodu zaradi razelektrenja ob nevihti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elípsa |
1. geom. sklenjena krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od obeh gorišč stalna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
elipsoíd |
geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko elipse ali kroga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elíptičnost |
geom., lingv. lastnost, značilnost eliptičnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elúvij |
geol. preperela kamnina, ki leži na mestu nastanka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emúlzija |
1. zmes tekočine in zelo drobnih kapljic kake druge, v njej netopne tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakokóten |
geom. ki ima enake kote:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakokrák |
geom. ki ima enako dolga kraka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakoléžen |
geom. ki ima glede na okolje enako lego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakoósen |
geom. ki ima enako dolge osi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakorób |
geom. enakoroben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakoróben |
geom. ki ima enako dolge robove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakostráničen |
geom. ki ima enako dolge stranice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakovréden |
po vrednosti enak drugemu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
encefalográm |
med. rentgenska slika možganov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enolétnica |
1. bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênorámen |
ki ima en krak, rogelj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enostránski |
ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênovalénten |
kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênovpréga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
entomolóški |
nanašajoč se na entomologe ali entomologijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eocén |
geol. srednja doba starejšega terciarja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eozóik |
geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epicénter |
geol. točka na zemeljski površini nad žariščem potresa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
epicíkel |
astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epicikloída |
geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epigráf |
knjiž. 1. kratek izrek, citat, pregovor na začetku knjige, poglavja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epizodíst |
gled. igralec, ki igra epizodne vloge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erátičen |
geogr., v zvezi eratična skala eratska skala; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erátski |
geogr., v zvezi eratska skala večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erodírati |
1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erozíja |
1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
erozíven |
geogr. erozijski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erúpcija |
1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
estavéla |
geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
estuárij |
geogr. lijasto, z morsko vodo zalito ustje reke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
etézijski |
geogr., v zvezi etezijsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; sredozemsko podnebje; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etimolóški |
nanašajoč se na etimologe ali etimologijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étnomuzikológ |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
evakuácija |
preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evakuírati |
preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evklídičen |
nanašajoč se na geometrijo grškega matematika Evklida:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evklídski |
geom., navadno v zvezi evklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evolúta |
geom. krivulja, katere tangente so normale dane krivulje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evolvénta |
geom. krivulja, ki pravokotno seka tangente kake krivulje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evroliga |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
evrolog |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
fácies |
geol. skupek petrografskih in paleontoloških značilnosti usedlin na kakem kraju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
favorizírati |
izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feljtón |
živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fén |
1. geogr. suh, topel veter, ki nastane pri spuščanju zraka preko gorovij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ferít |
1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fibrín |
biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena, vlaknina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fikoeritrín |
bot. rdeče barvilo, ki ga imajo zlasti modro zelene in rdeče alge; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filírati |
gastr. po dolgem razpolavljati ribe in odstranjevati hrbtenico:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filolóški |
nanašajoč se na filologe ali filologijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fitoplanktolog |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
fiziografíja |
geogr. fizična geografija; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fleksúra |
geol. guba, ki je na pregibu stanjšana, kolenčasta guba; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flíš |
geol. pogosto menjajoče se tanke plasti laporja in peščenjaka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
floráns |
tekst. taftu podobna svilena tkanina za podloge; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluorografíja |
množično rentgensko slikanje prsnega koša na filmski trak:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluorografírati |
rentgensko slikati prsni koš na filmski trak:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluviálen |
geogr. nanašajoč se na delovanje tekoče vode, rečen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluviatílen |
geogr. fluvialen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluvioglaciálen |
geol. nanašajoč se na delovanje tekoče vode v ledeni dobi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fóga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
4.792 4.892 4.992 5.092 5.192 5.292 5.392 5.492 5.592 5.692 
