1 68
| besede slovenskega jezika isj zrc sazu |
| barthovski | prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na podlagi tega terja Coover nov žanr, fikcijo, kot jo je uvedel Borges in ki je nujna za barthovsko literaturo izčrpanosti (Coover citira prav to besedno zvezo) v svetu, ki je povsem drugačen od Cervantesovega. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| bimedialnost | ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Drugače pa je v nacionalnih javnih radiotelevizijskih hišah prisotna vedno večja integracija obeh medijev, ki prakticirajo bimedialnost, posebno v svojih regionalnih centrih. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| biográfičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Semiotike in poststrukturaliste bomo za hipec pregnali nazaj v zaprašene in redkokdaj odprte knjige in si stvari ogledali drugače, bolj biografično, s poznavanjem avtorjevega dosedanjega dela in življenja.
|
biokozmičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poznajo jo vse kulture in verstva, le imenujejo jo drugače: REI pomeni univerzalen, neomejen vidik energije, KI pa življenjsko silo. KI poznajo vsa verstva sveta (Prana, Sveti Duh, Mana, Pneuma...), poznajo pa jo tudi ateisti (biokozmična energija, univerzalna energija itd).
|
bregáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
brezsubjektnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V ospredju je drugačen model znanstvenosti, ki poskuša uveljaviti specifičnosti humanističnih in družboslovnih ved - nasproti monološkemu umu naravoslovja je postavljen dialoški in pluralni um humanistike in družboslovja, nasproti brezsubjektnosti in nezgodovinskosti naravoslovnega znanstvenega spoznanja refleksija o mestu subjekta v spoznavnem procesu, nasproti enotnosti znanstvene metode mnoštvo zgodovinsko tradiranih spoznavnih postopkov v humanističnih disciplinah.
|
brule |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Svet petstotih in ljudska skupščina sta prevzela oblast. Svet petstotih se drugače imenuje brule. Zamislil si ga je Solon in postalo je nekakšna vlada.
|
buhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na prvi pogled je bil zelo drugačen od molotovskih gesel protikapitalističnega odpora, a vseeno dovolj enak, da zgodbi o boju na Kurilniški doda tisti ščepec politične realnosti, ki iz navadne zasedbe prazne stavbe naredi buhteč kotel družbenega aktivizma.
|
cajo |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. policaj: Drgače, sm že probau v avtu (Na parkir placu), cajo nas je pršu pogledat, ni nam dau nobene multe, sam potrkau je, in reku naj greva kam drugam to delat...thts all...
|
cjevski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... drugače pa če poznaš cjevsko sintakso potem pravzaprav ne rabiš nič drugega kot reference manual z php.net-a ...
|
črevesce |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med prve sodi par vrst vojaceljnov, ovešenih s takimi ali drugačnimi bljuvalniki svinca, poskočne leteče žagice, ki ti mimogrede izrezbarijo črevesce, možnarski oklepniki, stoječe strojnice (ki jih je moč prevrniti in jih drugače razpostaviti), helikopterji, bojne organske zračne ladje in striderji, gromozanske, pajkom slične samohodke na tenkih nogah, namenjene iztrebljevanju gverilcev.
|
črnkinja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače kako si delaš ko črnkinja a :) kam greš ta vikend kam zažurat ? :)
|
črnskoameriški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da rap že nekaj časa ni več zgolj črnskoameriška domena je jasno vsaj od takrat, ko je frankofonski MC Solaar suvereno zajezdil po mikrofonih in tudi Amere prepričal v to, da se da rapati tudi drugače.
|
dabu |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dabu (denar) mora krožiti prav tako kot bludu (kri)! Drugače bo tudi to povzročalo bolezen.
|
délija |
-e tudi -a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
Primer: Drugače so pa najzvestejši delije - čisto na vsako tekmo gre en bus iz beograda, in to 100%.
|
depersonificiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če temu pridamo še EMŠO, kot vstopni podatek v sodobni računalniški obdelavi, potem je jasno, da je pacient postal popolnoma depersonificiran in predstavlja diagnozo, številko in podatke, do katerih je možno priti tako ali na drugačen način.
|
detribaliziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eisenhower bi prej mirno podpisal izjavo južnoafriškega šefa vlade J.G. Strijdoma za BBC iz leta 1957, ki je v zagovoru politike "ločenega razvoja" ugotavljal, da bi "Južna Afrika drugače pospešeno padla nazaj v barbarstvo in bila izgubljena za krščanstvo" in da "sami Afričani niso proti apartheidu, marveč so proti njemu pod vplivom komunistov in agitatorjev le detribalizirani Afričani".
|
digitalnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače pa je v sedanjem času elektronski medij zame nujnost, digitalnost pa ekološkost in ekonomičnost.
|
distorzirano |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Medtem ko z metaliziranjem bolj redko ustvarijo tisto pravo silo, ki bi jo pričakoval od dobrega metalcora so z nežnejšimi potezami malce bolj prepričljivi, že samo zaradi lepo pojočega vokala, ki je drugače distorzirano kričeč.
|
distres |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bo vaš otrok začel kazati znake distresa, bo osebje porod skušalo pospešiti, če ne drugače, z vakuumsko ekstrakcijo ali s carskim rezom.
|
diuranat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pretvorba urana je razmeroma enostaven postopek čiščenja uranovega koncentrata (ali U3O8 ali rumene pogače - amonijevega diuranata) in njegova pretvorba v uranov hexsafluorid, ki v večini primerov predstavlja vhodno surovino za bogatenje urana.
|
dizartikulirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače je, kadar nastajajo konidiji; pri čemer poznamo dva tipa nastajanja: talični tip konidiogeneze, ko se posamezne celice omejijo od preostanka hife, njihove stene odebelijo, nato pa se dizartikulirajo ob propadu hife; blastični tip nastanka konidijev pa je značilen po tem, da se konidij razvije kot produkt konidiogene celice, kot njena brst pa kar kot balonasta tvorba, ki jo celica odvrže.
|
dobrodelujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače pa, moja malenkost je kvečjemu fiktivni Bolgar s slovenskim potnim listom, in kar precej let je že minilo odkar sem si kupil enosmerno vozovnico in se preselil iz Dežele v ene duši in srcu bolj dobrodelujoče kraje, tako da, če sem v svoji majhnosti in nepomembnosti resnično lahko razlog, da si si zaželel migracije, lahko mirno vržeš sidro nazaj v vodo.
|
drgáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. drugače: Drgač pa ne vem če je kdo opazil ampak zime še vedno ni!
|
drugáč |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. drugače: Drugač pa sem prebral zadnji dve knjigi saj za ostale prej nisem mel cajta ...
|
drugovŕsten |
redko drugačen, različen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvanajstčlenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po eni strani se ne bi dvanajstčlenske plejliste pretežno osebnoizpovednih biserčkov smeli braniti niti bolj sentimentalni izmed metalurgov, po drugi pa bi znal Hybrid Theory par mesecev krasiti častno mesto v zbirki ploščkov kake razvajeno-uporniške smrkljice, ki drugače tripa na razne Shampoo.
|
dvoparametrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Opredelite parametre individualne psihofizikalne funkcije (v dvoparametrskem potenčnem zakonu sta to n in k, če uporabite drugačen model regresije, pa ustrezni ostali parametri).
|
dvoprostoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem pa pristaš tega, da je doberman zunaj v pesjaku, če ne gre drugače mu zelo dobro izolirajte kočo (obvezno mora biti dvoprostorna, v obliki črke L) , pozimi mu dodajajte bolj močno hrano in redno menjajte steljo v koči.
|
džánki |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Bil je drugačen od ostalih, pa še niti nisem vedla, da je džanki.
|
ekstáza |
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enakozvóčnica |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
evronergač |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
gáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
heterodóksen |
rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hetero... |
nanašajoč se na drugačen, različen:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
homoním |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
inák |
zastar. drugačen, različen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ìndirékten |
ki je nasproten, drugačen od direktnega, posreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izzívati |
1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročati, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izzváti |
1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročiti, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kljubováti |
z dajalnikom 1. namerno drugače delati, kot se želi, zahteva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kršílec |
kdor dela drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kŕšiti |
delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
nèbárvast |
nasproten, drugačen od barvastega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèbárven |
nasproten, drugačen od barvnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèblagóven |
nasproten, drugačen od blagovnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèčŕtan |
nasproten, drugačen od črtanega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèdenáren |
nasproten, drugačen od denarnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nègmôten |
nasproten, drugačen od gmotnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèhôten |
1. nasproten, drugačen od hotnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèizkústven |
nasproten, drugačen od izkustvenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèjáven |
nasproten, drugačen od javnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèkrilàt |
nasproten, drugačen od krilatega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèkvášen |
nasproten, drugačen od kvašenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
nèlôven |
nasproten, drugačen od lovnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèmateriálen |
nasproten, drugačen od materialnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèmôški |
nasproten, drugačen od moškega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nènaklépen |
jur. nasproten, drugačen od naklepnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nènaménski |
nasproten, drugačen od namenskega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèpáren |
nasproten, drugačen od parnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèpotróšen |
nasproten, drugačen od potrošnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèprálen |
nasproten, drugačen od pralnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèproizvóden |
nasproten, drugačen od proizvodnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèradodáren |
nasproten, drugačen od radodarnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèráven |
1. nasproten, drugačen od ravnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nergáški |
nanašajoč se na nergače:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèslán |
nasproten, drugačen od slanega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèváren |
nasproten, drugačen od varnega, zavarovanega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèzapovédan |
rel. nasproten, drugačen od zapovedanega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèžénski |
nasproten, drugačen od ženskega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèžív |
1. nasproten, drugačen od živega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
onákšen |
star., navadno v zvezi takšen in onakšen takšen in drugačen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
parafrazírati |
knjiž. nanovo, drugače predstavljati ali razlagati že znano temo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plastrón |
1. obl. okrasni vstavek, navadno barvno drugačen od podlage, na sprednji strani ženskih bluz, oblek, moških srajc:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pomagáštvo |
nav. slabš. dejavnost pomagačev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
predrugáčba |
zastar. predrugačenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preinterpretírati |
drugače, na novo interpretirati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prekrájati |
star. spreminjati, predrugačevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prekŕšek |
kar je narejeno drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prekŕšiti |
narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
prenarédba |
star. sprememba, predrugačenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prenaréja |
zastar. sprememba, predrugačenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preocéniti |
drugače, na novo oceniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
prepénjati |
1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prepéti |
1. narediti, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preslíkati |
1. na novo poslikati, popleskati, navadno drugače:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preslikávati |
1. na novo poslikavati, pleskati, navadno drugače:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prestvárjati |
star. spreminjati, predrugačevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preuredíti |
drugače, na novo urediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preuréjati |
drugače, na novo urejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preustvárjati |
knjiž. spreminjati, predrugačevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritegáča |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
reorganizírati |
na novo, drugače organizirati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sicèršnji |
knjiž. 1. drug, drugačen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
soóčenec |
jur. kdor je zaslišan istočasno z osebo, ki se je o isti stvari izpovedala drugače:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spreméšati |
1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi drugače porazdelijo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
trépang |
gastr. kitajska jed iz mišične plasti užitnih brizgačev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakljubováti |
z dajalnikom namerno drugače narediti, kot se želi, zahteva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žagáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
| |
1 68
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe in predlogi | Iskalnik: NEVA |