|
zatemnel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatemnélost |
lastnost, značilnost zatemnelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnítev |
1. glagolnik od zatemneti ali zatemniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnjevánje |
glagolnik od zatemnjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatesnítev |
glagolnik od zatesniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatézanje |
1. zategovanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatézati |
1. zategovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatézen |
zategovalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatezováti |
knjiž. zategovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatežíti |
povzročiti komu duševno neugodje, trpljenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatík |
1. glagolnik od zatakniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatikálo |
navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkanje |
glagolnik od zatikati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
1. s sunkom, potiskom delati, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatikljáj |
premor, prekinitev pri govorjenju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatiktákati |
1. dati glas tiktak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatílčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zatílje |
zadnji del glave in vratu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatílnik |
zadnji del glave med tilnikom in temenom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatipkan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatíranje |
glagolnik od zatirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatisen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zatiščáti |
s pritiskanjem povzročiti komu bolečino, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléskati |
1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléti |
1. zagoreti počasi in brez plamena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zató |
I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatôhlost |
lastnost, značilnost zatohlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatonel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatopljênost |
ekspr. stanje zatopljenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatopotáti |
večkrat slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatožíti |
1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrapáti se |
pog., slabš. zaljubiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatŕden |
knjiž. trden, gotov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdítev |
glagolnik od zatrditi, izjaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrèp |
1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatréti |
1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatriumfírati |
knjiž. 1. zmagati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrjevánje |
glagolnik od zatrjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrníti |
zastar. zažgati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrobéntati |
1. zaigrati {na} trobento:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrobíti |
1. zaigrati na trobilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrpéti |
knjiž. začutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕtje |
glagolnik od zatreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕtost |
stanje zatrtega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕzati |
sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕzniti |
sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatúhtati |
pog. začeti premišljati, razglabljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatulíti |
1. oglasiti se z močnim, zateglim, temnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatúšati |
nižje pog. prikriti, zakriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatvórnica |
star. premična naprava, ki onemogoča, ovira pretok česa; zapornica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaújčkati |
s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúkati |
1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaupanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zaúpati |
1. biti prepričan o sposobnosti, voljnosti koga narediti, kar se pričakuje:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaupljívost |
lastnost, značilnost zaupljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaupnikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zaúpnost |
1. lastnost, značilnost zaupnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustavítev |
glagolnik od zaustaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustávljanje |
glagolnik od zaustavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužítje |
glagolnik od zaužiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužívanje |
glagolnik od zauživati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavájanje |
glagolnik od zavajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavájati |
1. s čim nepravim, navideznim spravljati koga na kaj nepravega, nezaželenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavajujoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavál |
petr. kamnina, ki nastane pri vdoru magme v zemeljsko skorjo; intruzija, lakolit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalíti |
1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaljênost |
ekspr. značilnost zavaljenega, debelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválec |
1. kdor sklene z zavarovalnico zavarovalno pogodbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválnica |
organizacija, ki opravlja zavarovanje oseb in premoženja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarovalnína |
dajatev, storitev zavarovalnice, določena v zavarovalni pogodbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarovánec |
oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavarovánje |
1. glagolnik od zavarovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavarovánost |
stanje zavarovanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavarovátelj |
zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédanje |
glagolnik od zavedati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavedljív |
redko ki lahko koga zavede:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédnost |
1. lastnost zavednega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavékati |
nar. {glasno} zajokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaverílnik |
star. zavorna veriga; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaverižen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaverovánost |
stanje zaverovanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésa |
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésen |
navt., z zvezi zavesna ladja ladja, ki je z zadnjim delom preveč ugreznjena; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésiti |
knjiž. 1. zagrniti z zaveso:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavést |
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavêsti |
1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéstnost |
lastnost, značilnost zavestnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéšati |
knjiž. 1. zagrinjati z zaveso:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavetiški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavétništvo |
1. rel. vloga, dejavnost zavetnika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavétnost |
lastnost, značilnost zavetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéza |
1. kar koga zavezuje kaj storiti, delati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézanost |
stanje zavezanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavezovalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
87.299 87.399 87.499 87.599 87.699 87.799 87.899 87.999 88.099 88.199 
