|
zastávljanje |
glagolnik od zastavljati2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavosloven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasteklenéti |
knjiž. postati tog, negiben:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasteklítev |
1. glagolnik od zastekliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasteklitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zastekljevánje |
glagolnik od zastekljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastíčiti |
grad. obdelati stike med zidaki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastirálce |
bot. tanka kožica med robom klobuka in betom pri gobah, ki varuje trosovnico; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastíranje |
glagolnik od zastirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastírka |
agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastókati |
1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastónjskost |
knjiž. lastnost, značilnost zastonjskega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastòp |
zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastópanje |
glagolnik od zastopati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastopíti |
nižje pog. razumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastópnik |
1. kdor koga ali kaj zastopa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zastópstvo |
1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zástor |
1. glavna odrska zavesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastranítev |
knjiž. odmik, oddaljitev od obravnavanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraníti |
knjiž. odmakniti se, oddaljiti se od obravnavanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastranjeváti |
knjiž. odmikati se, oddaljevati se od obravnavanega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrašênost |
stanje zastrašenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraševánje |
glagolnik od zastraševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraševáti |
z namernim vzbujanjem strahu delati, povzročati, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrašítev |
glagolnik od zastrašiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrašíti |
z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastráženost |
stanje zastraženega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrél |
redko strel, pri katerem krogla ostane v telesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrélek |
krogla, ki ostane v telesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrélen |
med., v zvezi zastrelna rana rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrelína |
med. rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastréljati |
žarg., šport. z napačnim, slabim streljanjem zapraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrmênost |
stanje zastrmenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrméti se |
strmeč se zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastŕtje |
glagolnik od zastreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastŕtost |
knjiž. 1. stanje zastrtega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupítev |
glagolnik od zastrupiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupíti |
1. povzročiti, da v organizem pride strup:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrúpljanje |
glagolnik od zastrupljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrúpljati |
1. povzročati, da v organizem prihaja strup:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljênje |
glagolnik od zastrupiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljênost |
stanje zastrupljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljeválnica |
stavba, prostor za zastrupljanje koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastúditi |
knjiž., z dajalnikom zagnusiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasúk |
glagolnik od zasukati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúkanje |
glagolnik od zasukati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zasúmiti |
brez {potrjenega} dokaza pomisliti, da je kdo ali kaj lahko v zvezi s čim slabim, nedovoljenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasútje |
1. glagolnik od zasuti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúžnjenje |
glagolnik od zasužnjiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúžnjenost |
1. stanje zasužnjenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasužnjeválec |
kdor koga zasužnjuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasužnjevánje |
glagolnik od zasužnjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvaljkáti |
premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zasvírati |
zastar. zaigrati {na glasbilo}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasviščáti |
dati ostre, sikajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvojenčev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasvojênost |
stanje zasvojenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvojíti |
1. narediti koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvojljiv |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zašájtati |
nižje pog. zapeljati, zavoziti vstran:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščebetáti |
1. oglasiti se s kratkimi, nerazločnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščeketáti |
1. oglasiti se z glasom šček:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščeméti |
povzročiti zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščíta |
1. glagolnik od zaščititi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščítiti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašelestéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašépati |
1. nenormalno stopiti zaradi krajše ali bolne noge:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašepetáti |
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašibíti se |
1. upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškíliti |
nepravilno obrniti zrklo glede na smer gledanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrabljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrebljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrípati |
1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaškrobotáti |
dati kratke, nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškŕtati |
ob premiku dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpêcati |
žarg. zatožiti, ovaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpeháti |
pog., ekspr. zelo umazati, zlasti z mastjo, maščobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpíčiti |
pog. ošiliti, priostriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaštépati |
nižje pog. zašiti s šivalnim strojem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaštropotáti |
dati kratke, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašumástiti |
knjiž. glasno zašumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašuméti |
1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušljáti |
ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašuštéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajevánje |
glagolnik od zatajevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajítev |
glagolnik od zatajiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajíti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatakníti |
1. s sunkom, potiskom narediti, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatárnati |
z besedami, glasovi izraziti telesno ali duševno bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatavan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatávati |
1. počasi, z negotovimi koraki iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatêči |
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatékanje |
glagolnik od zatekati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatékati |
1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatekel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatekniti |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatém |
1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
87.199 87.299 87.399 87.499 87.599 87.699 87.799 87.899 87.999 88.099 
