dvórek |
-rka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ne manjka niti slovar dvoreka - "Z veseljem vam pomagamo!" se predvidljivo prevede kot "Crkni! Crkni!"; kar pa itak že vemo, mar ne?
dvóročájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Najatraktivnejši predmet je zagotovo dvoročajna lončena posoda kantharos, ki jo krasijo dva človeška obraza in kačasto oblikovana ročaja.
dvorovína |
jur., v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilna lista; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvosklonskovezaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razčlemba gradiva je potekala, da se izognemo nepreglednosti zaradi obsežnosti in zapletenosti vzporejanja zgledov iz štirih besedil, po klasični hierarhični razdelitvi: po posameznih predlogih znotraj dveh skupin pravih in nepravih predlogov, in sicer glede na sklonskovezavno zaporedje (od rodilnika do orodnika), od enosklonsko- do dvosklonskovezavnih in trosklonskovezavnega za).
|
dvoskok |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dotični je povečini namenjen premikanju in ploščadarskim veščinam, saj morete takrat izvajati dvoskok, hitreje teči, se plaziti po vrveh in sovrage butati s kosmatimi okončinami.
|
dvotematski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega so se za skladenjsko različno oblikovane tipe metaforičnih izjav, ki jih je s pojmoma »metafora in absentia« (preprosteje enotematska ali evokativna) nasproti »metafora in praesentia« (dvotematska ali konfrontacijska) razlikovala že antična retorika, izoblikovale tri konkurencne razlagalne teorije: substitucijska, primerjalna in interakcijska.
|
dvoton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slovensko: dvoton, english: duotone, slovenska razlaga: visokokakovostvni večton s celotnim tonskim obsegom narejen, iz dveh barv, črne in druge želene barve ...
|
dvovalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... enovalne / dvovalne spajkalne linije (za SMD in klasične komponente) prirejene za malo, srednje in masovno proizvodnjo.
|
dvoventilatorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta je daleč najkvalitetnejši del sistema, dvoventilatorska različica pa je primerna tudi za sisteme z več peltierji.
|
dvóverížen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Za vezavo kratkih molekul DNA (začetnih oligonukleotidov) na matrico, ki jo želimo pomnoževati, je namreč nujno, da je matrica v enoverižni obliki (DNA je običajno dvoverižna molekula), to pa dosežemo tako, da DNA za kratek čas segrejemo na 92 °C ali več (to stopnjo imenujemo denaturacija DNA).
dvovezljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejša je sprememba iz enovezljivih glagolov v dvovezljive oz. tudi vezavne glagole.
|
dvozančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ima Westinghousov dvozančni tlačnovodni reaktor, ki je doslej obratoval s 632 MWe, po zamenjavi uparjalnikov pa s povečano močjo 676 MWe.
|
dvožariščnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... opredeliti - in se v veliki meri tudi je - je tako imenovana bipolarnost: dvojedrnost ali dvožariščnost politike sploh in parlamenta posebej.
|
dyke |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
džain |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džaini verjamejo v ahimso, askezo karmo, samsaro in dživo.
|
džamaharija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Velika socialistična ljudska libijska arabska džamahirija ali Libija ... je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
|
džamun |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji (Bharatu) imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam khir, galub džamun, džilebi, ladu, majsore pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
džapam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so tapas, zadovoljstvo (santoša), vera v Boga (aštikja buddhi), dobrodelnost (dana), molitev k izbrani podobi Boga (išvara pudža), poslušanje Ved (vedantavakja sravana), strah pred napačnimi dejanji (ladža), zaupanje (mati), ponavljanje božjega imena (džapam) in pokora (vratam).
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
džilebi |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam kir, galub džamun, džilebi, ladu, majsor pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
džing |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že v mladosti sem se zanimal za vzhodnjaške miselnosti, kot naprimer ju-džing, zen budizem, parapsihologija. joga, fakirstvo, spiritualizem in tako naprej in predvsem preko učbenikov sem dobil predstave.
|
dživana |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej mora prepozna skupno načelo vseprisotne luči življenja (dživana džjoti).
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
džoging |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kampu v Banovcih poskrbijo za vso družino: izposojajo kolesa, imajo igrišča za tenis in odbojko, mize za namizni tenis, veliko urejenih stez pa omogoča džoging v naravi.
|
džôjnt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kdo ve, zakaj se ljudje borijo proti travi? Ne vejo! Zakaj že? Da bom kazen dobil, ko boš mene videl, da bom džojnt kadil!
džul |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem pobral, da naj bi se merske enote strogo pisale "piši kao govoriš" in z malo, torej vat, džul, njuten itd.
|
écce hómo |
bibl. glej{te}, to je {trpinčeni} človek!; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
edínikrat |
omejuje na edini omenjeni primer:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
edínkrat |
omejuje na edini omenjeni primer:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
edíno |
izraža omejenost na navedeno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
efékt |
1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekonómika |
1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekonomízem |
podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekonomizírati |
1. varčno, smotrno urejati, uporabljati kaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksarhát |
1. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena eksarhu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekscésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ekshibícija |
knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekskurénden |
šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksluziven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
eksperimentiven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
eksplicitno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
ekspresionízem |
umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksteritoriálnost |
jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekstremíst |
človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eldorádo |
knjiž., ekspr. izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost, obljubljena dežela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eléktričarstvo |
dejavnost, ki se ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eléktroakústika |
dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in akustične pojave; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eléktroencefalográf |
med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v možganih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eléktrokardiográf |
med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v srčni mišici; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eléktromehánika |
dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in mehanske pojave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
elektrónka |
elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posredujejo elektroni prehod električnega toka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
elektrorele |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
elementáren |
1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
elementárnost |
prvinskost, neponarejenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
embárgo |
1. ekon. prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emblém |
likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
emendácija |
lit. izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
empiriomonízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emúlzija |
1. zmes tekočine in zelo drobnih kapljic kake druge, v njej netopne tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enakomerno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
enakopravno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
enakovredno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
endémen |
biol. omejen na določen kraj, določeno področje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
endémičen |
knjiž. omejen na določen kraj, določeno področje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
endemíja |
med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
energétika |
1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
enkràt |
1. izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enolično |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
ênopóljen |
agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enostavno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
enotno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
enoumno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
eocén |
geol. srednja doba starejšega terciarja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
epicíkel |
astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
epigón |
nav. slabš. kdor posnema dela pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
epigónstvo |
nav. slabš. posnemanje del pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
epíteton |
lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |