|
dvátisočglàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Dvatisočglava množica ljudi je do poznih večernih ur nazdravljala Martinu in novopečenemu moštu, ki ni hotel najti dna v žejnih grlih.
|
dvestopetdeseti |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Novejše epidemiološke študije v posameznih evropskih državah kažejo, da je na gluten preobčutljiv verjetno vsak dvestopetdeseti, morda celo vsak stoti Evropejec.
|
|
dvestotič |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ej res že dvestotič načeta tema. . . še nikol nisem vidu enga tipa k bi nategnu tolk ljudi naenkrat. .(in to nehote). . .
|
|
dvígalica |
lov. zanka za lovljenje divjadi na upognjeni veji ali tanjšem deblu, ki ob sprožitvi dvigne plen od tal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvigan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
(Ančotova ima seveda enako veljavo, še celo žlahtnejša je bila, le da ni bila dvigana na tem stadionu - op. urednika)
|
|
dvigátelj |
kdor sprejema pripadajoče, naročeno, shranjeno po {uradno} določenih predpisih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvignjenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že sama grafična trirazsežnost veliko pripomore k spektakularnejšemu bojevanju, za nameček pa dvignjenost terena še kako vpliva na rezultat.
|
|
dvigradski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dvigrad (Hrvaška): Najprej nam predstavi geografsko lego mesta in poda kratko zgodovino s poudarkom na odnosih različnih oblastnikov do pokrajine Istre nasploh in predvsem do dvigradskega območja.
|
|
dvoatomen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prostostne stopnje takšne dvoatomne molekule lahko opišemo z načini gibanja: tri prostostne stopnje odpadejo na translacijsko gibanje težišča molekule, dve pa na vrtenje molekule okoli dveh osi, pravokotnih na zveznico med atomoma.
|
|
dvoavtorstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker ni opomb, ki bi natančneje določale razmerje znotraj tega dvoavtorstva, na eventualna tozadevna vprašanja ni mogoče odgovoriti.
|
|
dvobajten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Funkcija, ki je v tej temi pomoči opisana, pretvarja črke polovične širine (enobajtne) znotraj niza znakov, v znake polne dolžine (dvobajtne).
|
|
dvocilindrik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj bi lahko drugega rekli za tega štiriventilnega dvocilindrika, ki se uspešno udejstvuje tudi v športniku GPZ 500S, funbiku KLE 500 in v naked biku ER-5.
|
|
dvočipen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
4-Mbit PBSRAM omogoča 4- MB zunanji pomnilnik v vsega osmih čipih - to je recimo idealno za peceje s čipi alpha (ali dvočipni 1-MB predpomnilnik, če je uporabljen »klamath« pentium pro).
|
|
dvohod |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker ga družina zavrne, se Derek vrne na Manhattan, a Hanslova priljubljenost je zanj preveč, preprosto je ne prenese, zato ga izzove na manekenski 'dvohod', da bi enkrat za vselej dokazal, kdo je boljši. Iz medsebojne nestrpnosti se med manekenoma nazadnje razvije prijateljstvo in medsebojno spoštovanje.
|
|
dvoigličarka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Industrijski šivalni stroji šteparica Pfaff , Brother in Mitsubishi z vso opremo in dvoigličarka Brother - odklop igel , 6mm razmak ugodno prodam. Stroji so novejši.
|
|
dvoipolsoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ČE mene vprašate imam predlog za referendum z naslovom: 1. ALI NAJ VSAK OTROK OB ROJSTVU PREJME DVOIPOLSOBNO STANOVANJE? ...
|
|
dvoklik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
O programskih patentih je bilo na teh straneh že precej govora in tarča gneva je največkrat bil neki monopolist, ki je med drugim patentiral dvoklik z miško.
|
|
dvókótnik |
geom., v zvezi sferni dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvokromatiden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva je profaza, v njej se kromatin spiralizira v kromosome (postanejo vidni) in so še vedno dvokromatidni, centriola se postavita na pola in nastane delitveno vreteno.
|
|
dvólastník |
zemljiški posestnik, ki ima zemljišče na obeh straneh državne meje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvólastníštvo |
pojav ali dejstvo, da ima kdo zemljišče na obeh straneh državne meje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoleksemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z dvoleksemskimi in z vezalnim veznikom povezanimi parafrazami je skušal Trubar verodostojno podati široko pomensko polje hebrejske besede.
|
|
dvolično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar prikrito, zahrbtno, hinavsko, dvolično v dvojnem smislu: javno in načelno delajo za Evropo in humanistična načela, dejansko pa za svoje nacionalne interese, ki v spremenjenih razmerah niti niso več to, ampak so nekakšni fantomi takih interesov iz preteklosti, geopolitični fosili.
|
|
dvomerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od dveh podatkovnih kanalov je hitrejši kanal za prenos podatkov samo v eno smer, običajno proti uporabniku, drugi je manj zmogljiv dvomerski kanal.
|
|
dvonaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
|
|
dvonameren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izreki so dvonamerni: na pomen in obliko povedi se veže prikazovalna namera, na ilokucijska dejanja, ki jih z njihovim izrekanjem opravljamo, pa sporazumevalna ali ilokucijska namera.
|
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
|
dvonožnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Človekova dvonožnost ali bipedalizem šteje med najpomembnejše rezultate njegove evolucije.
|
|
dvoobdoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nacionalna medčasovna proračunska omejitev v dvoobdobnem modelu odprtega gospodarstva brez države pomeni, da je: ...
|
|
dvopik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejši pri nas živeči sta sedempikčasta polonica in dvopika.
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvoprotonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Je močnejši reducent od amoniaka, šibkejša dvoprotonska baza od amoniaka.
|
|
dvórek |
-rka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ne manjka niti slovar dvoreka - "Z veseljem vam pomagamo!" se predvidljivo prevede kot "Crkni! Crkni!"; kar pa itak že vemo, mar ne?
|
dvóročájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Najatraktivnejši predmet je zagotovo dvoročajna lončena posoda kantharos, ki jo krasijo dva človeška obraza in kačasto oblikovana ročaja.
|
dvorovína |
jur., v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilna lista; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvosklonskovezaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razčlemba gradiva je potekala, da se izognemo nepreglednosti zaradi obsežnosti in zapletenosti vzporejanja zgledov iz štirih besedil, po klasični hierarhični razdelitvi: po posameznih predlogih znotraj dveh skupin pravih in nepravih predlogov, in sicer glede na sklonskovezavno zaporedje (od rodilnika do orodnika), od enosklonsko- do dvosklonskovezavnih in trosklonskovezavnega za).
|
|
dvoskok |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dotični je povečini namenjen premikanju in ploščadarskim veščinam, saj morete takrat izvajati dvoskok, hitreje teči, se plaziti po vrveh in sovrage butati s kosmatimi okončinami.
|
|
dvotematski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega so se za skladenjsko različno oblikovane tipe metaforičnih izjav, ki jih je s pojmoma »metafora in absentia« (preprosteje enotematska ali evokativna) nasproti »metafora in praesentia« (dvotematska ali konfrontacijska) razlikovala že antična retorika, izoblikovale tri konkurencne razlagalne teorije: substitucijska, primerjalna in interakcijska.
|
|
dvoton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slovensko: dvoton, english: duotone, slovenska razlaga: visokokakovostvni večton s celotnim tonskim obsegom narejen, iz dveh barv, črne in druge želene barve ...
|
|
dvovalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... enovalne / dvovalne spajkalne linije (za SMD in klasične komponente) prirejene za malo, srednje in masovno proizvodnjo.
|
|
dvoventilatorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta je daleč najkvalitetnejši del sistema, dvoventilatorska različica pa je primerna tudi za sisteme z več peltierji.
|
|
dvóverížen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Za vezavo kratkih molekul DNA (začetnih oligonukleotidov) na matrico, ki jo želimo pomnoževati, je namreč nujno, da je matrica v enoverižni obliki (DNA je običajno dvoverižna molekula), to pa dosežemo tako, da DNA za kratek čas segrejemo na 92 °C ali več (to stopnjo imenujemo denaturacija DNA).
|
dvovezljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejša je sprememba iz enovezljivih glagolov v dvovezljive oz. tudi vezavne glagole.
|
|
dvozančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ima Westinghousov dvozančni tlačnovodni reaktor, ki je doslej obratoval s 632 MWe, po zamenjavi uparjalnikov pa s povečano močjo 676 MWe.
|
|
dvožariščnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... opredeliti - in se v veliki meri tudi je - je tako imenovana bipolarnost: dvojedrnost ali dvožariščnost politike sploh in parlamenta posebej.
|
|
dyke |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
džain |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džaini verjamejo v ahimso, askezo karmo, samsaro in dživo.
|
|
džamaharija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Velika socialistična ljudska libijska arabska džamahirija ali Libija ... je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
|
|
džamun |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji (Bharatu) imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam khir, galub džamun, džilebi, ladu, majsore pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
|
džapam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so tapas, zadovoljstvo (santoša), vera v Boga (aštikja buddhi), dobrodelnost (dana), molitev k izbrani podobi Boga (išvara pudža), poslušanje Ved (vedantavakja sravana), strah pred napačnimi dejanji (ladža), zaupanje (mati), ponavljanje božjega imena (džapam) in pokora (vratam).
|
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
|
džilebi |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam kir, galub džamun, džilebi, ladu, majsor pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
|
džing |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že v mladosti sem se zanimal za vzhodnjaške miselnosti, kot naprimer ju-džing, zen budizem, parapsihologija. joga, fakirstvo, spiritualizem in tako naprej in predvsem preko učbenikov sem dobil predstave.
|
|
dživana |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej mora prepozna skupno načelo vseprisotne luči življenja (dživana džjoti).
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
džoging |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kampu v Banovcih poskrbijo za vso družino: izposojajo kolesa, imajo igrišča za tenis in odbojko, mize za namizni tenis, veliko urejenih stez pa omogoča džoging v naravi.
|
|
džôjnt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kdo ve, zakaj se ljudje borijo proti travi? Ne vejo! Zakaj že? Da bom kazen dobil, ko boš mene videl, da bom džojnt kadil!
|
džul |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem pobral, da naj bi se merske enote strogo pisale "piši kao govoriš" in z malo, torej vat, džul, njuten itd.
|
|
écce hómo |
bibl. glej{te}, to je {trpinčeni} človek!; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edínikrat |
omejuje na edini omenjeni primer:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edínkrat |
omejuje na edini omenjeni primer:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edíno |
izraža omejenost na navedeno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efékt |
1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonómika |
1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomízem |
podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomizírati |
1. varčno, smotrno urejati, uporabljati kaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksarhát |
1. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena eksarhu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ekshibícija |
knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskurénden |
šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksluziven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eksperimentiven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eksplicitno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekspresionízem |
umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksteritoriálnost |
jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremíst |
človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eldorádo |
knjiž., ekspr. izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost, obljubljena dežela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktričarstvo |
dejavnost, ki se ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktroakústika |
dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in akustične pojave; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktroencefalográf |
med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v možganih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktrokardiográf |
med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v srčni mišici; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktromehánika |
dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in mehanske pojave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elektrónka |
elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posredujejo elektroni prehod električnega toka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
elektrorele |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
elementáren |
1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elementárnost |
prvinskost, neponarejenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
embárgo |
1. ekon. prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emblém |
likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
emendácija |
lit. izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empiriomonízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emúlzija |
1. zmes tekočine in zelo drobnih kapljic kake druge, v njej netopne tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakomerno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
enakopravno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
enakovredno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
endémen |
biol. omejen na določen kraj, določeno področje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endémičen |
knjiž. omejen na določen kraj, določeno področje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endemíja |
med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
energétika |
1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enkràt |
1. izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | |
5.891 5.991 6.091 6.191 6.291 6.391 6.491 6.591 6.691 6.791 
