besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: edni   zadetki: 673-772



dodekafoníja  muz. kompozicijska metoda, ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dogovórnik  star. odposlanec, posrednik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dokláda  1. kar se doda k rednim prejemkom, k plači; dodatek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dolgobeseden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
dolgogleden  prid., vir: N; povezave: nova beseda
dolžan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vsa notranja nasprotja pa je dolžan reševati vodja službe ob podpori glavnega urednika TV programov.
dolžništvo  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Neto dolžništvo posamezne fizične osebe do borznoposredniške družbe se izračunava in ugotavlja iz dnevnih podatkov.
dominikálen  zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
donatellovski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Donatello (Donato di Niccolo di Betto Bardi): Anonimni mojster Križanega iz Frarijev pripada verjetno isti generaciji kakor Jacopo Bellini in prav risbe slednjega, npr. Križanje na listu 55 zvezka iz Louvra, predstavljajo zgledno vzporednico kipu, na katerem donatellovskih vplivov ne najdemo.
dopustnikovati  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: "Takole bom rekel: imam bolj slabe izkušnje, saj skoraj vsako leto nastane kakšen problem s hrvaško vlado." Predsednik JANEZ DRNOVŠEK, v Nedeljskem Dnevniku, o tem, zakaj ne dopustnikuje na dalmatinski obali, temveč na avstrijskem Koroškem.
doredčevati  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Primeren čas za rabo pripravkov vseh treh skupin je v večini nasadov potekel že prejšnji teden, zato bomo manj uspešno kemično poredčene nasade jablan morali naknadno ročno doredčevati v naslednjih tednih.
dousposabljati  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Po drugi strani analize kažejo na povečanje števila ur naravoslovja, ki ga lahko ob opravljenem izpopolnjevanju poučujejo med drugim tudi učitelji biologije, na povečan obseg ur zemljepisa in zgodovine, ki ga bodo v večjem deležu lahko pokrili presežki pri spoznavanju družbe, letno povečan obseg ur tujih jezikov (tudi na račun zgodnjega poučevanja tujih jezikov na razredni stopnji), za kar se učitelji razrednega pouka že dousposabljajo.
dožgati  dov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Poleg tega naj bi bil Igor, s katerim sta v vseh teh letih svečo za razgrajaško svečo dožgala do samega podstavka, vedno pripravljen za zabavo, nikoli manjkajoči udeleženec in pa tudi redni iniciator vseh stvari, kjer se podira karkoli starega, znucanega in zdolgočasenega.
dramatizirajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na tematski in pripovedni ravni ga odlikuje čut za atmosfero, tudi za povsem neugledne, efemerne realije, za fabulativne okruške iz družinskih in intimnih scenarijev brez dramatizirajoče arhitekture in brez pretenzij po sporočilni globini; stilno pa se odmika od eklekticizma in manierizma medbsedilno-metafikcijskega postmodernizma tako, da goji videz preprostosti, neumetelnosti in/ali se odpira pogovornosti, vendar ne več zato, da bi ta postala stilno zaznamovana kategorija.
dŕs  muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugačemiselnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
drugačnofobija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
družbenorazreden  prid., vir: N; povezave: nova beseda
druževanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: To je tudi namen našega druževanja, da več mladih sodeluje pri tem načrtu, in da imajo pri tem priložnost, da obiščejo Slovenijo, deželo svojih prednikov.
držaun  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: gl. državen: Aja, precednikovu je pa tm kr naprej tolk, d jih zdej zmeri kr na carino pošlejo med navadn folk, pastejt dipartment se čist nč ne briga za zadevo, nš velepuslanik tm tko al tko sam golf špila pol pa Milan kr tko inkognito mal na šoping pa pu diplomco tm ene boge držaune šole pa na erodrmu al pa č je s pulcijskim čounom prveslou na roudajlnd pudpisuje ene zelene paperčke pa z modrimi učki zre u carinika: a me pstite not?
dualízem  1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
duševnosten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
dušilnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dušilnost je sposobnost litine, da spremeni vsiljeno delo v toploto. To lastnost ima siva litina v izredni meri in je proporcionalna količini grafita in velikost grafitnih lističev.
dvajsetstranski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vzporedno s temi dogodki se je pesnik, prevajalec in publicist Gašper Malej intenzivno dopisoval z urednikom Sodobnosti in od njega zahteval pojasnilo, zakaj je v "eno osrednjih nacionalnih kulturnih revij objavil dvajsetstranski intervju, ki vsebuje odkrito diskriminatorne, rasistične in fašistoidne izjave."
dvanajstčlenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Po eni strani se ne bi dvanajstčlenske plejliste pretežno osebnoizpovednih biserčkov smeli braniti niti bolj sentimentalni izmed metalurgov, po drugi pa bi znal Hybrid Theory par mesecev krasiti častno mesto v zbirki ploščkov kake razvajeno-uporniške smrkljice, ki drugače tripa na razne Shampoo.
dvanajstíja  zgod. sodišče z dvanajstimi, navadno voljenimi prisedniki v fevdalni dobi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvánajsttónski  muz. ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
dvigan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: (Ančotova ima seveda enako veljavo, še celo žlahtnejša je bila, le da ni bila dvigana na tem stadionu - op. urednika)
dvójnost  prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvolastnosten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dvolastnostni model za velikost gnezda po zaporednih prasitvah pri prašičih, Betka LOGAR in Milena KOVAČ
dvórazréden  1. šol., v zvezi dvorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh razredov, letnikov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvoseden  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kartodrom: 20 enosednih gokartov, 4 dvosedni gokarti, pista za karting 720 m
edín  nav. dv. in mn., v povedni rabi ki je enakih misli, istega mnenja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekscénter  strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče, izsrednik:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ekscéntrski  nanašajoč se na ekscenter, izsredniški:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ékstraordinárij  knjiž. izredni profesor; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eléktriški  1. ki je v posredni zvezi z elektriko:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
emfitévza  zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eminénten  knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênorazréden  1. šol., v zvezi enorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci enega razreda, letnika:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enoseden  prid., vir: N; povezave: nova beseda
ênosléden  -dna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
enovreden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
epífora  lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
épika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evklídski  geom., navadno v zvezi evklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabulíst  knjiž. kdor ustvarja, oblikuje fabulo v literarnem delu, pripovednik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fakináža  slabš. malovredni, postopaški ljudje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fidejkomís  jur., nekdaj rodbinsko premoženje, zlasti posestvo, ki ga uživalec mora prepustiti določenemu nasledniku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flégma  pog., navadno v povedni rabi flegmatičen:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fókus  1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fúč  pog., ekspr., v povedni rabi 1. uničen, propadel:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gejzír  vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
gêsljenje  lingv. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
geslóvnik  lingv. abecedni seznam besednih enot, določenih za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glasbenobeseden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
glavnovézen  elektr., navadno v zvezi glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gléden  -dna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
globokonarodnozaveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
gódov  nar., v povedni rabi ki ima, praznuje god:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
górnjekréden  -dna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
gospôda  1. v razredni družbi pripadniki plemiškega ali meščanskega sloja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
graščák  1. do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gróggy  šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev {pri boksu}:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
haplologíja  lingv. izgovor samo enega izmed dveh zaporednih enakih glasov ali zlogov; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hiperbeseden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
hipernapreden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
hitrobeseden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
hominíd  nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki; človečnjak; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hudobeseden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
húmbug  knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iluzóren  1. ekspr., navadno v povedni rabi nemogoč, neverjeten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imeník  seznam imen, navadno abecedni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
imún  1. med., v povedni rabi odporen proti določeni okužbi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
índikativ  lingv. povedni naklon:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
introreden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
izgreden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
izvéden  1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvenbeseden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
izvenvoznoreden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
jasnoveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
jéden  -dna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
ka  zastar., v pripovednih in vzročnih odvisnih stavkih da:; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
káncler  1. v nekaterih državah ministrski predsednik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kapút  nižje pog., v povedni rabi 1. mrtev, ubit:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kásen  raba peša 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
katámaran  1. zlasti v indijskem in južnoameriškem okolju splav iz dveh vzporednih, med seboj povezanih hlodov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klarét  agr. belo vino, dobljeno z neposrednim stiskanjem grozdja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
književnoveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
kòadjútor  rel. škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije in ima pravico postati njegov naslednik, škof pomočnik; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
koléden  nanašajoč se na kolednike ali koledovanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolektivnonezaveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
komisionár  1. ekon. kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta, trgovski posrednik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kompavnden  elektr., navadno v zvezi kompavndni motor elektromotor z zaporednim in vzporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kontènt  nižje pog., navadno v povedni rabi zadovoljen:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
korvéta  voj. vojna ladja, oborožena s protiletalskim in protitorpednim orožjem za zaščito konvojev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kós  nav. ekspr., z dajalnikom, v povedni rabi, v zvezi biti kos izraža, da je kdo telesno ali duševno dovolj močen za izvršitev določenega dela: temu; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kozorógov  geogr., v zvezi kozorogov povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni povratnik; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kraljítar  etn. kolednik 6. januarja, znan zlasti na Dolenjskem; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kráma  1. nav. ekspr. malo vredni, odvečni, navadno pohištveni predmeti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   73 173 273 373 473 573 673 773 873 973  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA