|
drive |
m neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. angl.: Edino če hočeš une na photo locations slikat, pol pa rabiš v GT mode it tja, čeprav tut to rešim tako, da kje na progi obstojim med driveom pa tam posnamem kako still fotko (počekiri zadnje pri RX8 slikce - tam prot koncu kroga sem pod mostom obstal).
|
drobcan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
|
|
drobnososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav v istem zamahu ko protokapitalistična navlaka s svojimi korupcijami, aferami, kratkoročnimi bogatuni in visokostnimi klikami stavi pod vprašaj pravno državo, tako drobnososedska miselnost najde svoja identična branja tako v pismih bralcev kot v športu, črni kroniki in "na kulturi" - nacionalna shematika se v mediju šopiri kot črno-bel pav.
|
|
dróčnik |
avt. drog pri motorju z notranjim zgorevanjem, ki prenaša gibanje z odmične gredi na ventil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačeveren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, strpnosti navkljub morajo rinat čimbolj v ne ali drugačeverne, saj je vendar njihova resnica edina prava (čeprav opažajo, da ob tem naletijo tudi na nestrpnost).
|
|
drugačnomisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugonasloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sledi kratek "intermezzo" na štirih tablojih z naslovom White riot, ki na naslovki ni označen, na nadaljnjih dvajsetih straneh pa je drugonaslovna zgodba Črni dnevi.
|
|
drugouvrščenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skladba z najboljšo glasbo Matjaža Vlašiča, najboljšim besedilom Urše Vlašič in najboljšo priredbo Aleša Čadeža do letošnjega festivala je V ogenj zdaj obleci me. Drugouvrščenka Yuhubanda in tretji duo Platin.
|
|
drugovérec |
kdor je druge vere, veroizpovedi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugovérski |
ki je druge vere, veroizpovedi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
|
družbenonravstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z družbenonravstvenega gledišča pa daje zelo značilno podobo mistično poveličevanje kreposti ubogega in hkrati pobožnega človeka.
|
|
družbenovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
|
|
drznvraanovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobro bi blo tudi, če bi naredila skupine (drznvraanovci, grygondomovci...) da bi pri prispevkih vedl, od kod je kdo.
|
|
državičin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Državica Ptičjestrašilna je bila ustanovljena 14. maja 1992. Zunanja državičina ureditev je kvadratna in notranja okrogla.
|
|
državlanstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Štos je v tem, da si državlanstva al pa druzga statusa niso uredil, ker te države niso priznaval.
|
|
državnopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede tega vprašanja je treba pomisliti, da čisto nove zahteve Avstrije (pred osamosvojitvijo Slovenije jih ni postavljala) glede "nediskriminantne denacionalizacije" in glede priznanja nemške manjšine, in to celo kot recipročnega pogoja za obravnavanje slovenske na njenih tleh, pomenijo, da poskuša Avstrija Slovenijo dejansko obravnavati kot v načelu nov mednarodnopravni subjekt, do kakršnega sama nima državnopogodbenih obveznosti.
|
|
držávnost |
1. družbena ureditev v obliki države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državnoustaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V odločbi so zapisali, "da bi bilo treba presoditi, ali je vračanje veleposesti fevdalnega izvora v skladu z državnoustavno ureditvijo Republike Slovenije".
|
|
državnozboren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Značilna "trancizijska komedija", ki ji vsebinski okvir določajo državnozborne volitve.
|
|
državotvorje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veliko prespraševanje o nacionalni identiteti je povezano s procesi globalizacije, z novim državotvorjem v 20. stoletju, nekaterimi anomičnimi posledicami postindustrializacije, `neobvladljivostjo' migracijskih tokov, s strahom pred `pretirano multikulturnostjo' in s tem kulturno ogroženostjo, pa vse do `lokalnega' evropskega integracijskega dogajanja ob alternativnem razširjanju Evropske unije.
|
|
dublírati |
1. knjiž. na osnovi ene stvari, predmeta narediti enega ali več prav takih:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúgong |
zool. velik rastlinojedi morski sesalec s topim gobcem, Dugong:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duševnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
|
dvajsetvrstičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta izkušnja, ki je vzporedna oni prvi, zavzema nato drugi, nekoliko daljši, dvajsetvrstični del besedila, pri čemer pa se zadnji štirje stihi spet povrnejo k vremenarski prispodobi in jo do kraja potrdijo.
|
|
dvájsti |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: gl. dvajseti: Vsi ti različni pogledi, stališča, verovanja itd. se najdejo v isti točki šele v kulturnem relativizmu, ki je podlaga za vso znanost druge polovice dvajstega stoletja, postsruktralizme, postmodernizem itd.
|
dvanajstinčer |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
New Order so bili nedvomno začetniki tega stila, katerega višek je bil izzid in velika popularnost njihovega singla Blue Monday sredi 80-tih, ki še dandanes ostaja najbolj prodajan dvanajstinčer vseh časov.
|
|
dvestotka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Js sm naredil neki podobnega z svojo voodoojko-en star cooler iz dvestotke sm dal gor-na rebra,ker pač nism mogu to pršravfat sm ga nekako zagozdil gor z vijaki in je lepo držalo.
|
|
dvigajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podoba, ki so si jo o terenskih vozilih ustvarili zanesenjaki, željni prah dvigajočega drvenja po zapuščenih stezah, počasi bledi.
|
|
dvobojevalka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celoten izkupiček od prodaje vstopnic, pleskavic in piva bosta dvobojevalki namenili Društvu ljubiteljev parkirnih hiš v središču mesta.
|
|
dvocentričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izokromatidni prelom (isochromatid break; Isochromatidenbruch) je aberacija, ki povzroča prelom obeh sestrskih kromatid na istem lokusu, ki ji nato sledi nastanek dicentrične (dvocentrične) kromatide in acentričnega fragmenta kot posledica lateralne fuzije.
|
|
dvočlenskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
K slogovno zaznamovanemu monotonemu ritmu pripovedi prispeva tudi stavčna dvočlenskost, na primer prvih dveh pomensko-skladenjskih enot.
|
|
dvoinpoldneven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
1999 in 2001 sta kot del terenskega dela v okviru predmeta Biogeografija, ki ga poslušajo študenti sistematsko-ekološke smeri letnika biologije, sledili dvoinpoldnevni ekskurziji.
|
|
dvojedrnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Možni odgovori so 64-bitnost, dvojedrnost, boljša podpora s strani čipsetov oz. matičnih plošč ter več multimedijske podpore.
|
|
dvójničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
|
dvokanalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vem pa recimo kaj pomeni CLMEI-2: dvokanalen (stereo) signal priredi za poslušanje na večkanalnem sistemu (kvazi pro-logic).
|
|
dvomeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda videl je le Časovnike z dvomečimi pogledi kot češ, zakaj se ne umakne.
|
|
dvomegabajten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Edina novost tega, po Intelovi navadi 'skromno' poimenovanega, je dvomegabajtna injekcija tretjenivojskega predpomnilnika v jedro.
|
|
dvonameren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izreki so dvonamerni: na pomen in obliko povedi se veže prikazovalna namera, na ilokucijska dejanja, ki jih z njihovim izrekanjem opravljamo, pa sporazumevalna ali ilokucijska namera.
|
|
dvopasemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Večpasemske in dvopasemske križance, ki niso priznani s selekcijskim programom in so v osnovni čredi, označimo s šifro pasme 00.
|
|
dvopoložajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odložišča: zaprt, zaklenljiv, osvetljen in ohlajen predal pred sovoznikom; koš za smeti na sredinski konzoli; zaprt in ohlajen predal med prednjima sedežema (hkrati dvopoložajna opora za roke); držalo za pijačo med sedežema; odprti predali v stranskih vratih; žepa na hrbtiščih prednjih sedežev.
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvorána |
večji, zaprt prostor, namenjen za javne prireditve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóréden |
nanašajoč se na dve redi, vrsti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
dvosklonskovezaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razčlemba gradiva je potekala, da se izognemo nepreglednosti zaradi obsežnosti in zapletenosti vzporejanja zgledov iz štirih besedil, po klasični hierarhični razdelitvi: po posameznih predlogih znotraj dveh skupin pravih in nepravih predlogov, in sicer glede na sklonskovezavno zaporedje (od rodilnika do orodnika), od enosklonsko- do dvosklonskovezavnih in trosklonskovezavnega za).
|
|
dvoznak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsaki vrstici lahko prekrižamo enega, dva ali vse tri tipe. Rečemo, da smo naredili enoznak, dvoznak oz. troznak.
|
|
dvoznakoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sledi jim dvoznakovna koda, ki definira tip informacije vsebovane v bloku.
|
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
|
džumad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
|
|
efékt |
1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektuírati |
knjiž., redko uresničiti, narediti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egalizírati |
knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egocéntričen |
ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
egocentrízem |
težnja postavljati sebe za središče vsega dogajanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomizácija |
1. varčna, smotrna ureditev, poraba česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscénter |
strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče, izsrednik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ekscéntričen |
1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
eksékvije |
rel. cerkveni pogrebni obredi; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksteriorizírati |
filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvatoriál |
astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elevzínski |
v zvezi elevzinski misteriji, pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elipsoíd |
geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko elipse ali kroga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emendácija |
lit. izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emócija |
knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empiriomonízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empórij |
knjiž. pomembno trgovsko središče z velikimi blagovnimi skladišči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eneolítik |
arheol. prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi; bakrena doba; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênočŕten |
muz. nanašajoč se na tone v oktavi, ki je približno v sredini tonskega sistema:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoglásnik |
lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enójnik |
edina, navadno originalna listina ali predmet; unikat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epicíkel |
astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epitáf |
knjiž. besedilo mrtvemu na nagrobniku; nagrobni napis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eruírati |
knjiž. poiskati, izslediti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etatizácija |
podreditev česa absolutni državni oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etatizírati |
podrediti absolutni državni oblasti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evrovseved |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
Fáhrenheitov |
fiz., v zvezi Fahrenheitova lestvica lestvica za merjenje temperature z 32˚ pri ledišču in 212˚ pri vrelišču vode; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falzificírati |
natančno posneti kaj z namenom goljufanja, ponarediti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fatírati |
zastar. narediti davčno napoved, prijavo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
federácija |
1. državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot, zvezna država:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
federalízem |
politično gibanje za federativno ureditev države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
festivál |
večdnevna prireditev, ki omogoča pregled dosežkov na določenem kulturnem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fevdalízem |
gospodarsko-družbena ureditev pred kapitalizmom, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov, obdelujejo pa jo podložni kmetje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
flájer |
tekst. predilni stroj za raztezanje, dvojenje in sukanje stenja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formácija |
1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fotokopírati |
narediti fotokopijo česa:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótoromán |
roman manjše umetniške vrednosti, katerega dogajanje prikazujejo fotografije s kratkim besedilom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótotelegrám |
ptt fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila; telefoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
2.420 2.520 2.620 2.720 2.820 2.920 3.020 3.120 3.220 3.320 
