|
mášnik |
1. rel. duhovnik, ki mašuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mášništvo |
rel. duhovniški poklic:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
miljé |
knjiž. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
míloščinar |
1. nekdaj duhovnik na dvoru cerkvenega ali posvetnega dostojanstvenika, ki skrbi za bogoslužje in dajanje miloščine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ministránt |
v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih, strežnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ministrírati |
v katoliški cerkvi streči duhovniku pri obredih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
misijonár |
rel. 1. kdor širi krščansko vero med nekristjani, zlasti duhovnik ali redovnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
místik |
1. v različnih religijah kdor je dosegel duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
místika |
1. v različnih religijah duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
monsignór |
rel. naslov za zaslužnega duhovnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
múfti |
v muslimanskem okolju najvišji duhovnik in versko-pravni izvedenec na določenem ozemlju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nabrít |
ekspr., navadno v povedni rabi ki zna z iznajdljivostjo, duhovitostjo presenetiti, prevarati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdčlôvek |
1. po Nietzscheju človek, ki po moči, volji, duhu presega {navadnega} človeka:; m ed. in dv., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdgrádnja |
1. knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdstávba |
knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadúšljiv |
ki ima naduho:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadúšljivec |
kdor ima naduho:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
národnovzgójen |
nanašajoč se na vzgojo v narodnem duhu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narodopísje |
veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nélson |
šport., pri rokoborbi prijem, ko napadalec seže z roko pod pazduho nasprotnika in z dlanjo pritisne na njegov tilnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
óbčestvo |
knjiž. skupnost ljudi glede na duhovne vrednote, miselnost, izročilo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obhajílo |
rel. del maše, ko duhovnik obhaja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obstájati |
1. biti materialno ali duhovno navzoč v stvarnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obstòj |
1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oddúška |
knjiž., redko luknja, preduh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okazionalízem |
iz Descartove filozofije izhajajoča filozofsko-teološka smer v 17. stoletju, ki trdi, da je odnos med duhovnostjo in materialnostjo določen z božjim dejanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okólje |
stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovadník |
zastar. ovaduh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovadúški |
nanašajoč se na ovaduhe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovadúštvo |
dejavnost ovaduhov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovajálec |
knjiž. ovaduh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pástor |
protestantski duhovnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páter |
član samostanskega reda, ki je duhovnik; oče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pázha |
star. pazduha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
personalízem |
filoz. idealistična filozofska smer, po kateri je osebnost duhovno bistvo resničnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plemenít |
1. ki ima pozitivne lastnosti v moralnem, duhovnem pogledu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pluviál |
rel. plašču podobno liturgično oblačilo katoliških duhovnikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podišáti |
zastar. poduhati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podušéviti |
redko poduhoviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòp |
1. v pravoslavni cerkvi duhovnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pôpič |
ekspr. manjšalnica od pop, duhovnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pôpovstvo |
slabš. duhovniki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
postvaréti |
knjiž. postati iz česa nematerialnega, duhovnega predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postváriti |
knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postvárjati |
knjiž. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posvetnják |
1. ekspr., v krščanskem okolju človek, ki ni duhovno, versko usmerjen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pótnica |
1. obrt. posebno oblikovan košček tkanine, ki pod pazduho varuje obleko pred potom, znojem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povónjati |
knjiž. poduhati, povohati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predmétiti |
knjiž. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretaníti |
knjiž. narediti kaj bolj vzvišeno, poduhovljeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prézbiter |
v katoliški in pravoslavni cerkvi duhovnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezbitêrij |
arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
preživotáriti |
nav. ekspr. prebiti, preživeti v pomanjkanju materialnih ali duhovnih dobrin:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prídigar |
1. rel. duhovnik, ki pridiga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primícija |
rel. prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; nova maša:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protojeréj |
v pravoslavni cerkvi naslov višjega duhovnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prúsnica |
bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
púhlež |
ekspr. notranje, duhovno prazen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raglán |
obl. plašč z rokavi, ki imajo poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe na sprednjem in zadnjem delu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raglánski |
obl. ki ima poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
reificírati |
knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači; popredmetiti, postvariti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
reverènd |
v nekaterih deželah, pristavek k imenu duhovnika častiti gospod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
rokét |
rel. kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sanktuárij |
knjiž. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sátan |
1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sikofánt |
knjiž. 1. ovaduh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
simbolízem |
1. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki izraža duhovno dojemanje sveta zlasti s simboli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
simoníja |
zlasti v srednjem veku trgovanje z duhovnimi stvarmi, cerkvenimi službami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sinóda |
rel. zborovanje škofov, izbranih duhovnikov in laikov, na katerem se posvetujejo o zadevah cerkve ali škofije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sociologízem |
filoz. proučevanje in razlaganje pojavov kulturnega, duhovnega področja z metodami in zakonitostmi sociologije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spiritízem |
v okultizmu vzpostavljanje stika z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spiritizírati |
v okultizmu vzpostavljati stik z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spirituál |
1. rel. duhovnik, odgovoren za duhovno vzgojo v semenišču, samostanu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spirituálen |
knjiž. duhoven, duševen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spiritualízem |
filoz. filozofska smer, ki ima duha za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spóved |
rel. obred v katoliški cerkvi, pri katerem vernik pove svoje grehe duhovniku in jih obžaluje z namenom dobiti odvezo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spovedník |
rel. duhovnik, ki spoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stándard |
skupek možnosti za zadovoljevanje življenjskih, duhovnih, kulturnih potreb, življenjska raven:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
starožítnost |
knjiž. 1. nav. mn. predmet, stvar iz nekdanje materialne, družbene in duhovne kulture kakega ljudstva, naroda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strelák |
nar. koroško duhovit, dovtipen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súbdiákon |
rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od diakona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sutána |
knjiž. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov; talar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šamán |
1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šamánstvo |
pri nekaterih primitivnih ljudstvih verovanje v duhove, nadnaravne sile, s katerimi imajo šamani v zamaknjenju neposreden stik in vplivajo nanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šejtán |
pri muslimanih zli duh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šintoízem |
japonska vera, ki časti duhove prednikov in naravne sile:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šnófati |
nižje pog. 1. vohati, duhati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
talár |
1. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
teurgíja |
pri starih Egipčanih in Perzijcih verovanje, da je mogoče z obredi vplivati na duhove, nadnaravne sile; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tonzúra |
rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriženo ali obrito lasišče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tonzurírati |
rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriči ali obriti lasišče:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tujínstvo |
kar je določeno z miselnimi, duhovnimi pojavi, ki izvirajo iz tujine:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tújstvo |
1. kar je miselno, duhovno tuje, nedomače:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tvórstvo |
knjiž. {duhovno} ustvarjanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugánka |
1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
védomec |
etn., po ljudskem verovanju 1. človek, ki mu je usojeno, da med spanjem zapušča telo in postane zli duh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vélum |
1. rel. ogrinjalo za duhovnika z monštranco, v kateri je posvečena hostija, ali za asistenta, ki nosi škofu palico, mitro:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
veroučítelj |
knjiž. kdor poučuje verouk, zlasti duhovnik; katehet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vikariát |
rel. 1. enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji, duhovnija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzgájati |
1. duhovno in značajsko oblikovati, zlasti otroka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101 201 301 401 501 601 
