|
devétinšéstdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
Primer: Ampak ne 'devetinšestdeset', posamično je bolje, laže se posvetiva drug drugemu, kar nama še poveča užitek.
|
dotovor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vaše blago lahko prevažamo kot samostojni prevoz oz. kot dotovor k drugemu tovoru.
|
|
drupa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plod, ki mu pravimo drupa, spominja na češnjo in je sestavljen iz dveh zrn kave, ki ležita obrnjeni drugo proti drugemu.
|
|
ekvivalénca |
razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalènt |
kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénten |
po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakovréden |
po vrednosti enak drugemu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
heterosilábičen |
lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izenačeváti |
1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izenáčiti |
1. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izmenjálec |
v zvezah: kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita; strojn. izmenjalec toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmenjálnik |
strojn., navadno v zvezi izmenjalnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izróčati |
1. delati, da prehaja kaj k drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izročíti |
1. napraviti, da preide kaj k drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nevoščljív |
ki drugemu ne privošči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oddájati |
1. delati, da prehaja kaj k drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oddáti |
1. napraviti, da preide kaj k drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odjédati |
ekspr. uživati, porabljati, kar pripada drugemu, potrebuje drug:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odžírati |
nizko uživati, porabljati, kar pripada drugemu, potrebuje drug:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oksidácija |
kem. oddajanje elektronov navadno drugemu elementu ali spojini pri spajanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oksidánt |
kem. element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu elementu ali spojini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poldrug |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
prekodírati |
teh. spremeniti kodirane podatke, da ustrezajo kakemu drugemu kodu; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prienáčiti |
knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščljív |
ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótioróžje |
voj. orožje za boj proti določenemu drugemu orožju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótipostávljanje |
knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raznozlóžen |
lingv. 1. ki pripada drugemu zlogu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razstópati |
prenehavati se prilegati drug drugemu, držati se skupaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
reducènt |
kem. element ali spojina, ki oddaja elektrone drugemu elementu ali spojini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sociabílen |
knjiž. ki se zna prilagoditi drugemu človeku, družbi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spopádati se |
1. uporabljati silo drug proti drugemu z namenom; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spopásti se |
1. uporabiti silo drug proti drugemu z namenom; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijémati se |
1. zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijéti se |
1. zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stanodajálec |
kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škodožêljen |
ki drugemu želi, privošči škodo, nesrečo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustréznik |
1. knjiž. kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaparkírati |
1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprosílo |
jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zložêljen |
ki drugemu privošči zlo, slabo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zoperstáviti |
knjiž. postaviti kaj proti čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zoperstávljati |
knjiž. postavljati kaj proti čemu drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |