besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: drugačne   zadetki: 29



drugačnež  m, vir: N; povezave: nova beseda
aklimatizácija  prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
aklimatizírati  prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
algalen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zaradi intenzivnejše prisotnosti morskega ježka (Paracentrotus lividus) in drugačne zgradbe morskega dna je algalna zarast na tej strani rta zelo skromna.
antološkost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zgodba ni zaslužila obnove zaradi antološkosti glede na druge zgodbe v zbirki, saj so te pravzaprav čisto drugačne.
apdatiranost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Gre le za apdatiranost podatkov, če si ti našel drugačne.
avstrijskokoroški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ali izrečeno v snovanju drugačnega, morda avstrijskokoroškega vsakdanjega sveta, kot izpoje Ivan Klarič: Čemu ves dan / s stopinjami / je gor in dol meril / čas / v zakajeni sobi, / polni pozabljenih, / molčečih ur.
brodomodelarstvo  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V brodomodelarstvu imamo sicer drugačne rezonance in tudi režimi vožnje so drugačni in pri nas pride do pojava, ko rezonanco stisneš preveč skupaj in motor dela v previsokih obratih, vsled tega pa pride do poškodbe motorja.
cediranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V primerjavi z ZOR dodaja Oz le eno novo izrecno pravilo za gospodarske pogodbe: v 417/4 OZ določa za gospodarske pogodbe drugačne pravne učinke dogovora o prepovedi cediranja.
čríčkov  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Besede, ki jih boš morda / izgubil, / ki pa si jih slišal / nekoč, / sled, / ki spet vznikne v času / in naznanja / čričkove noči, / noči ljubezni / in znoja, / drugačne pristne podobe / o nas, / ki - da smo - / se igramo življenje.
deavtomatizacija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri tem ne smemo spregledati, da jezikovna deavtomatizacija pomeni konec koncev tudi miselno deavtomatizacijo - kar z nekoliko drugačnega zornega kota pojasnjuje zapisano misel o relativizaciji ideje (ki jo je treba razumeti v dovolj širokem pomenu) v umetnostnih in oblikovanih neumetnostnih besedilih (na tem mestu se ne morem spuščati v razpravljanje, ali lahko oblikovano neumetnostno besedilo preprosto enačimo z retoričnim neumetnostnim besedilom ali pa tega ne smemo storiti).
drugáčnost  lastnost, značilnost drugačnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugobárven  ki je druge, drugačne barve:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvolíčen  ki se kaže drugačnega, kot je:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hinávski  ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krivovérec  za pripadnike določene krščanske veroizpovedi kdor je zaradi nepriznavanja kake dogme druge, drugačne vere:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ménjati  1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
menjávati  1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
menjeváti  1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjavati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predrugačeváti  delati, da ima kaj drugačne lastnosti, značilnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prevrednotévanje  dajanje, prisojanje čemu druge, drugačne vrednosti kot prej:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prevzgájati  z vzgojo povzročati, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prevzgojíti  z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razdrugačen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
transkribírati  lingv. zapisati črke, znake s črkami, znaki drugačnega sistema:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transkrípcija  1. lingv. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaménjati  1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zamenjávati  1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamenjeváti  1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA