|
vezljívost |
1. lastnost česa, da se lahko veže s čim drugim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vícešampión |
publ. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže drugo mesto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
víkati |
uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vinovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za pretakanje vina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vínt |
nekdaj ruska in poljska igra s kartami za štiri igralce, pri kateri igrata dva proti drugima dvema:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vírman |
fin. 1. prenos sredstev z ene proračunske postavke na drugo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vlásovec |
med drugo svetovno vojno pripadnik iz sovjetskih vojnih ujetnikov sestavljenih enot sovjetskega generala Andreja Vlasova, ki se je predal nemškemu okupatorju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vòd |
1. naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vodovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za dovajanje vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vólna |
1. dlaka ovc in nekaterih drugih živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
voyeurízem |
med. bolezensko nagnjenje k spolnemu uživanju z opazovanjem spolnega občevanja drugih, delov telesa oseb drugega spola ali z gledanjem takih fotografij; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vpàd |
1. množični prodor, vdor vojaških sil ene države v drugo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpádati |
1. množično prodirati, vdirati z vojaško silo v drugo državo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpásti |
1. množično prodreti, vdreti z vojaško silo v drugo državo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vréči |
1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vročevòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje vroče vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vročína |
1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕsta |
1. kar tvori več oseb, stvari, razvrščenih druga poleg druge ali druga za drugo v eni smeri:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vrstíca |
1. grafična enota iz znakov, razvrščenih drug poleg drugega v eni smeri:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrstníca |
1. ženska v razmerju do druge osebe, ki je približno iste starosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrstník |
1. moški v razmerju do druge osebe, ki je približno iste starosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdán |
ekspr. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánjik |
ekspr. 1. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsebovánje |
mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge; inkluzija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzbuhávati |
ekspr. drug za drugim z zamolklim glasom eksplodirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdúšje |
navadno s prilastkom 1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzgledováti se |
delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzplamenévati |
1. drug za drugim zagoreti s plamenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzplamtévati |
1. drug za drugim zagoreti s plamenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporedíti |
1. narediti, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporéjati |
1. delati, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabráti se |
zaradi zavzetega branja postati nedostopen, nezainteresiran za kaj drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrêdenec |
geogr. večja osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zàdôbnost |
lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno drugo dejanje gleda s stališča prvega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádružen |
nanašajoč se na zadrugo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zádružnica |
članica zadruge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádružnik |
član zadruge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádružništvo |
obstoj, dejavnost zadrug:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagorévati |
1. drug za drugim zagoreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagúgati |
premakniti iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajáhati |
1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédati |
1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávec |
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávstvo |
1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklánjati |
1. knjiž. delati, da pride kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakljubováti |
z dajalnikom namerno drugače narediti, kot se želi, zahteva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakloníti |
1. knjiž. narediti, da pride kdo ali kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamakníti |
1. narediti, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaménjati |
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zamenjávati |
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamenjeváti |
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíkati |
delati, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaníhati |
1. premakniti se od ene skrajne lege do druge in nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaparkírati |
1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogíbati |
1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogníti |
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapógnjenec |
pecivo, ki se oblikuje z zapognjenjem enega dela čez drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaporéden |
1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapostáviti |
1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapostávljati |
1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapovŕsten |
1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprosílo |
jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarékati se |
1. pomotoma večkrat reči kako besedo namesto druge:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaródnica |
knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zasédati |
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasésti |
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastópstvo |
1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvaljkáti |
premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarovánec |
oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažírati |
ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrkávati |
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdŕkniti |
1. pri premikanju, delovanju premakniti se z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrkováti |
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zèl |
knjiž. 1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zganíti |
1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgíbati |
1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega delati, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgledováti se |
1. delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgòlj |
knjiž. ki je brez česa drugega; gol, čist:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgrmévati |
ekspr. drug za drugim zgrmeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zídati |
1. s polaganjem gradbenega materiala, zlasti zidakov, v vrste navpično eno na drugo delati, da kaj nastaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zlásti |
1. izraža, da je kaj na prvem mestu glede na druge nenavedene stvari:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlôben |
ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zložêljen |
ki drugemu privošči zlo, slabo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmencáti |
s premikanjem dela česa z roko sem in tja podrgniti ob drug del, navadno pri pranju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znóva |
izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zobník |
1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zoperstáviti |
knjiž. postaviti kaj proti čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zoperstávljati |
knjiž. postavljati kaj proti čemu drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zópet |
1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zópeten |
ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; ponoven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrakovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje zraka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvér |
1. navadno velika štirinožna divja žival z močnim zobovjem, ki lovi, pobija druge živali za hrano:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
žaluzíja |
nav. mn. priprava za zastiranje oken, odprtin iz podolgovatih, med seboj povezanih, prekrivajočih se ploščic, ki se pri odstiranju nabirajo druga zraven druge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žáv |
posnema nižji glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ždánovščina |
politični nazori o umetnosti, kulturi, ki jih je po drugi svetovni vojni v Sovjetski zvezi uveljavljal Ždanov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žìv |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1.276 1.376 1.476 1.576 1.676 1.776 1.876 1.976 2.076 2.176