|
Stálinov |
žarg., voj., v zvezi Stalinove orgle, med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki izstreljuje rakete s tirnih ramp; katjuša; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stanodajálec |
kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stòlp |
visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stornírati |
1. fin. razveljaviti vknjižbo česa z drugo, nasprotno vknjižbo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stórno |
1. fin. razveljavitev vknjižbe česa z drugo, nasprotno vknjižbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strmoglávec |
med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stŕpen |
ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súbkultúra |
posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
súh |
1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súkati |
1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súperfinále |
šport. tekma za končnega zmagovalca med prvouvrščenim in drugouvrščenim moštvom finalnega tekmovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
superióren |
knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
superponírati se |
fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji, sestavljati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
supletíven |
lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svaljkáti |
premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
svojeglàv |
ki ravna ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svojegláviti |
ekspr. ravnati ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svojevóljen |
ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svojevŕsten |
ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svôjost |
knjiž. 1. posebnost, drugačnost koga, česa, glede na ljudi, stvari iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šaráda |
beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šasíja |
teh. del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila, okvir vozila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šklepetáti |
dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šklepétniti |
ekspr. dati kratek, odsekan glas ob udarcu enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
škodožêlje |
veselje, uživanje ob škodi, nesreči drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škodožêljen |
ki drugemu želi, privošči škodo, nesrečo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šlèk |
izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šlìk |
izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šókec |
nar. kdor se ukvarja z nakupovanjem za koga drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šovinízem |
prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in sovražen odnos do drugega naroda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štajercijánstvo |
zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje, ki si prizadeva ločiti Štajerce od drugih Slovencev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štírivalénten |
kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štubák |
žarg., med drugo svetovno vojno starešina sobe v koncentracijskem taborišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štúka |
žarg., med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem; strmoglavec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
tabulatúra |
muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
talílo |
metal. snov, ki se dodaja drugi snovi, da se ta lažje stali:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tándem |
1. kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim, dvosedežno kolo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
tankéta |
med drugo svetovno vojno lahki tank italijanske izdelave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
télovo |
nar. praznik na drugi četrtek po binkoštih; {sveto} rešnje telo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
têrmosifónski |
avt., v zvezi termosifonsko hlajenje hlajenje s krožečo tekočino, ki se na enem delu cevovoda segreva in dviga, na drugem pa ohlaja in pada; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tíkati |
uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tiskárstvo |
dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
toksín |
biol. strup nekaterih mikroorganizmov ali nekaterih drugih rastlin in živali, ki v organizmu povzroča nastajanje protiteles:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
tolédo |
obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se na vsake štiri niti vodoravno in navpično po štiri niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
toleránten |
1. ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor, strpen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tolerírati |
1. dopuščati, da ima kdo o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
topljênec |
kem. snov, ki se topi v drugi snovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
toplovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tople vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
toponím |
lingv. lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tôrek |
drugi dan v tednu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
továriš |
1. oseba v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tovarišíca |
1. ženska v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tránsatlántski |
knjiž. ki poteka ali se giblje z ene strani Atlantika na drugo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transfêr |
1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transferírati |
1. fin. prenesti devizna sredstva ali druge vrednosti na račun koga iz druge države:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tránskontinentálen |
ki poteka ali se giblje z ene strani celine na drugo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transkribírati |
lingv. zapisati črke, znake s črkami, znaki drugačnega sistema:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transkrípcija |
1. lingv. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transliterírati |
lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transmutácija |
1. kem. sprememba enega elementa v drugega zaradi radioaktivnega sevanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transplantírati |
med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem; presaditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transvestít |
psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tranzít |
prevoz česa čez drugo državo, mesto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tranzitírati |
knjiž. prepeljavati kaj čez drugo državo, mesto:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tranzitíven |
v zvezah: lingv. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
travestíja |
1. lit. šaljivo ali posmehljivo delo, nastalo iz vsebinskih sestavin drugega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
travestít |
psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola; transvestit:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trikromíja |
tisk. tehnika reproduciranja barvnih slik s polaganjem rdeče, rumene in modre matrice druge na drugo, tribarvni tisk; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trívalénten |
kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trohéj |
lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tróp |
nav. mn., lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
tróskòk |
šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trótovstvo |
ekspr. življenje ne od lastnega dela, ampak na stroške drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túj |
1. ki je last drugega, ne osebka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tujenároden |
knjiž. tuj, drugonaroden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tujeprášen |
agr. ki se oplodi s cvetnim prahom rastline druge sorte iste botanične vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tujevérec |
redko drugoverec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
turcízem |
lingv. element turščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubírati |
1. delati, da kaj s čim drugim sestavlja urejeno, prijetno celoto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubráti |
1. narediti, da kaj s čim drugim sestavlja; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugovárjati |
navadno z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uskóštvo |
knjiž. prestop v drugo skupino, stranko:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústje |
1. kraj, kjer se reka izliva v drugo reko, morje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustréznica |
lingv. izraz z enakim pomenom v drugem jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustréznik |
1. knjiž. kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvážati |
kupovati blago v drugi državi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvidéven |
1. ki dojema, razume razloge, potrebe, želje koga drugega in jih pri svojem ravnanju upošteva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvòz |
1. kupovanje blaga v drugi državi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvozíti |
1. kupiti blago v drugi državi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábec |
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privablja druge živali; vabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábljenik |
lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábnica |
lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábnik |
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valénca |
1. kem. število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
variírati |
knjiž. 1. biti, pojavljati se v različnih, drugačnih oblikah, ne spreminjajoč pri tem svoje narave, svojega bistva; spreminjati se, biti različen:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčvalénten |
kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčvédnost |
knjiž. dejstvo, da kdo več ve kot drugi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vêrmanšaft |
med drugo svetovno vojno napol vojaški oddelki, ki so jih ustanovili Nemci na zasedenem slovenskem ozemlju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vêrman |
med drugo svetovno vojno pripadnik napol vojaških oddelkov, ki so jih ustanovili Nemci na zasedenem slovenskem ozemlju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
véti |
1. nav. 3. os., knjiž. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1.276 1.376 1.476 1.576 1.676 1.776 1.876 1.976 2.076 2.176 
