|
sògovórnik |
oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòigrálec |
igralec v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòizmerljív |
mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòjetník |
nav. ekspr. jetnik v razmerju do drugega jetnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòkáznjenec |
kaznjenec v razmerju do drugega kaznjenca:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòkót |
geom. kot, ki z drugim kotom tvori iztegnjeni kot; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
solanín |
kem. alkaloid v krompirju, paradižniku in nekaterih drugih rastlinah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòléžen |
teh., navadno v zvezi soležni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega; sočelni spoj; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
solíst |
kdor igra, poje, pleše sam, ne skupaj z drugimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sólo |
1. del skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne skupaj z drugimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sólo |
ne v zboru ali skupaj s kom drugim, sam:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sóloígra |
igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sóloplés |
ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sóloplesálec |
plesalec, ki pleše sam, ne v zboru ali s kom drugim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sóloplesálka |
plesalka, ki pleše sama, ne v zboru ali s kom drugim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sóloprodòr |
žarg., šport. prodor, ki ga opravi igralec sam, brez drugih igralcev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòmeščàn |
kdor je v razmerju do drugega meščan istega mesta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sònarodnják |
kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti; rojak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sónce |
1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sòobčàn |
kdor je v razmerju do drugega občan iste občine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòobčútje |
lit. besedna zveza, ki izraža doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij; sinestezija; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soóčenec |
jur. kdor je zaslišan istočasno z osebo, ki se je o isti stvari izpovedala drugače:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòpévec |
pevec v razmerju do drugega pevca, s katerim skupaj poje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòpívec |
pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòplemenják |
kdor je v razmerju do drugega pripadnik istega plemena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòplesálec |
plesalec v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòplezálec |
plezalec v razmerju do drugega plezalca, s katerim skupaj pleza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòpogódbenik |
pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòpoménka |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sòpostávljanje |
knjiž. postavljanje drugega poleg drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sopótnica |
1. potnica v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sopótnik |
1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòprispévek |
prispevek v razmerju do drugega prispevka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòrojênec |
knjiž. 1. novorojenček v razmerju do drugega novorojenčka iste matere:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sórta |
navadno s prilastkom 1. kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste, zvrst:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòsêstra |
{samostanska} sestra v razmerju do druge {samostanske} sestre:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòspálec |
knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòstanoválec |
1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòtekmoválec |
tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sotóčnica |
geogr. reka v razmerju do druge reke, s katero se združi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòujétnik |
ujetnik v razmerju do drugega ujetnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sòvaščàn |
kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòvérnik |
kdor je v razmerju do drugega pripadnik iste vere:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòvozník |
1. voznik v razmerju do drugega voznika, s katerim izmenično vozi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòvpréžen |
ki se vprega skupaj z drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòvzròk |
vzrok v razmerju do drugega vzroka česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòzaklèp |
jur. zaklepanje z dvema ali več ključavnicami, od katerih vsako zaklepa in odklepa druga oseba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòzapórnik |
zapornik v razmerju do drugega zapornika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòzarótnik |
zarotnik v razmerju do drugega zarotnika v isti zaroti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soznáčnica |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spanjáč |
nar. vzhodno kdor spi z drugim na istem ležišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
speciálen |
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spermálen |
bot., navadno v zvezi spermalna celica vsaka od dveh spolnih celic, od katerih se ena spoji z jajčecem, druga pa z jedrom zarodkovega mešička; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spét |
1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spísek |
skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
splétati |
1. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spodrásti |
1. zrasti pod čim drugim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spodráščati |
1. rasti pod čim drugim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spoglédati se |
pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spogledljív |
ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spogledováti se |
1. večkrat pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spopádati se |
1. uporabljati silo drug proti drugemu z namenom; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spopásti se |
1. uporabiti silo drug proti drugemu z namenom; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spráti |
z vodo ali drugo tekočino odstraniti kaj s česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprebírati |
nar. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sprebráti |
nar. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebrati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sprédnjik |
knjiž. kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spreméšati |
1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi drugače porazdelijo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spreobŕnjenec |
kdor sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spréti |
povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spríčkati se |
medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijémati se |
1. zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijéti se |
1. zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srbízem |
lingv. element srbščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srbohrvatízem |
lingv. element srbohrvaščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Stálinov |
žarg., voj., v zvezi Stalinove orgle, med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki izstreljuje rakete s tirnih ramp; katjuša; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stanodajálec |
kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stòlp |
visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stornírati |
1. fin. razveljaviti vknjižbo česa z drugo, nasprotno vknjižbo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stórno |
1. fin. razveljavitev vknjižbe česa z drugo, nasprotno vknjižbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strmoglávec |
med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stŕpen |
ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súbkultúra |
posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
súh |
1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súkati |
1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súperfinále |
šport. tekma za končnega zmagovalca med prvouvrščenim in drugouvrščenim moštvom finalnega tekmovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
superióren |
knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
superponírati se |
fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji, sestavljati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
supletíven |
lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svaljkáti |
premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
svojeglàv |
ki ravna ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svojegláviti |
ekspr. ravnati ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svojevóljen |
ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svojevŕsten |
ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svôjost |
knjiž. 1. posebnost, drugačnost koga, česa, glede na ljudi, stvari iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šaráda |
beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šasíja |
teh. del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila, okvir vozila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šklepetáti |
dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šklepétniti |
ekspr. dati kratek, odsekan glas ob udarcu enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
škodožêlje |
veselje, uživanje ob škodi, nesreči drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 
