besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: drug   zadetki: 1.876-1.975



prótisméren  teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótiutéž  1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
psihologízem  knjiž. prenašanje zakonov in metod psihologije na druga področja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
punk  zvrst zabavne glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
puščávnik  1. rel. kdor živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rájfájznovka  v nekaterih državah kreditna zadruga za podpiranje gospodarskega razvoja svojih članov, imenovana po ustanovitelju Raiffeisnu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razcépka  teh. zatič iz dvojne žice polkrožnega prereza, ki ima na enem koncu zanko, na drugem pa se razpre:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkápati se  ekspr. v presledkih drug za drugim oditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkázati  1. drugega za drugim pokazati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
razkazováti  1. drugega za drugim kazati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razlikoválen  1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razločeválen  1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razméšati  z mešanjem narediti, da se kaka snov enakomerno porazdeli v drugi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
razmeščênost  položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
raznoiménski  v zvezah: fiz. raznoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; nasprotnoimenski magnetni pol; mat. raznoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raznozlóžen  lingv. 1. ki pripada drugemu zlogu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rázor  pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
razoráti  1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razorávati  1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpériti  teh. upogniti zobe pri žagi na eno in drugo stran:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpérjati  teh. upogibati zobe pri žagi na eno in drugo stran:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razporejênost  položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpotakníti  ekspr. drugega za drugim dati, spraviti na več mest:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpotegníti  1. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpotegováti  1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razselíti  z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razseljeváti  z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razsévek  med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razsòl  agr. zmes {kuhinjske} soli, začimb in drugih dodatkov, s katero se prepoji meso zlasti pred prekajevanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razstòp  šport. odmaknitev enega telovadca od drugega tako, da sta si vštric:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razstópati  prenehavati se prilegati drug drugemu, držati se skupaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvrščênost  položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton d ali drugo stopnjo v lestvici; m neskl., m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
reducènt  kem. element ali spojina, ki oddaja elektrone drugemu elementu ali spojini:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
refrákcija  fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov; lom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rèinkarnácija  v nekaterih religijah ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rèinkarnírati se  v nekaterih religijah ponovno se utelesiti v drugem bitju:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rèinterpretácija  knjiž. nova, drugačna interpretacija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
reízem  lit. literarna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki z natančnimi opisi človeškega telesa, gibov prikazuje človeka kot stvar med stvarmi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
reorganizírati  na novo, drugače organizirati:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
reskrípt  zgod. pismeni odgovor vladarja ali kakega drugega pomembnega predstavnika oblasti na prošnjo, pritožbo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rètransfêr  fin. prenos deviznih sredstev na račun osebe iz druge države, ki je ta sredstva zaslužila ali vložila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
retro...  za izražanje usmerjenosti, gibanja nazaj ali položaja pred čim drugim v času in prostoru:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rezijánka  etn. ljudski ples iz Rezije, pri katerem plesalca plešeta z nasprotnih si mest drug mimo drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
róck  1. zabavna glasba v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na ritmu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rodílnik  lingv. drugi sklon:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
roják  kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rojáštvo  dejstvo, da je kdo po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rokáda  1. šah. poteza, pri kateri se kralj in trdnjava s preskokom prestavita iz začetne pozicije drug poleg drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rokobórba  šport, pri katerem skušata tekmovalca z določenimi prijemi drug drugega spraviti v položaj, da se s pleči dotakne tal:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rokovnjáščina  1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ròm  nižje pog. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete; okvir:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
romanízem  lingv. element kakega romanskega jezika v drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
róparica  1. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rúmba  počasen ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rúpija  denarna enota Indije in nekaterih drugih držav:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rusízem  lingv. element ruščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sám  1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
samévati  1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámiti  knjiž. delati, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi; izolirati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sámoaktívnost  knjiž. aktivnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samobíten  knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámodejáven  knjiž. ki {glede dejavnosti} izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámodejávnost  knjiž. dejavnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samoglásnik  lingv. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samolét  navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samoníkel  1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámost  filoz., po Sartru ločenost človeka od vsega drugega bivajočega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámostojèč  navadno v zvezi s hiša ki stoji sam, se ne dotika druge stavbe:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samostójen  1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samosvój  1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samôta  1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samotár  1. kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samotáriti  nav. ekspr. 1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samotárski  ki hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samôten  1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samotrétji  zastar. ki je z dvema drugima, v troje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámouprávljanje  samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámouprávljati  kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odločati pri upravljanju skupnih zadev:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámoupravljávec  kdor kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odloča pri upravljanju skupnih zadev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samovnják  geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samovóljen  ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sekundáren  knjiž. 1. ki je po pomembnosti na drugem mestu, drugoten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
separáten  knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
servís  komplet navadno šestih ali dvanajstih krožnikov, skodelic in druge namizne posode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sestavína  1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sêstra  1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
seznàm  skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sicèršnji  knjiž. 1. drug, drugačen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
simbiónt  biol. organizem, ki živi z drugim organizmom v simbiozi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinestezíja  1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij, soobčutje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sinoním  lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, soznačnica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sintágma  lingv. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skládati  1. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skládovnica  1. kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
skózi  1. izraža premikanje ali usmerjenost z ene strani na drugo; prisl., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
skózi  1. za izražanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo; predl., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
skrájnik  knjiž. 1. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo; krajnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skrbník  1. kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
skrílavec  kamnina, sestavljena iz kremena in drugih rudnin, ki se zaradi plastnate strukture kolje v plošče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.276 1.376 1.476 1.576 1.676 1.776 1.876 1.976 2.076 2.176  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA