|
preslúh |
elektr. motnja na telekomunikacijskih vodih in napravah, ko se signali, ki normalno potekajo po enem vodu, zaznavajo tudi na drugem, vzporednem vodu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
presnémati |
rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
presnemávati |
rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
presnéti |
rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestája |
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred odhodom na planino in po prihodu s planine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestáviti |
1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestavljálen |
žel., v zvezi prestavljalni vlak vlak, s katerim se prestavijo vagoni s tovorom z ene postaje na drugo v istem železniškem vozlišču zaradi razkladanja ali razvoza v določeno smer; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestávljati |
1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestíljati |
1. postiljati z drugim posteljnim perilom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestíž |
knjiž. ugled, veljava koga v primeri z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestláti |
1. postlati z drugim posteljnim perilom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestváriti |
star. spremeniti, predrugačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestvárjati |
star. spreminjati, predrugačevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
presúti |
s sipanjem spraviti kaj sipkega v drugo posodo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prešólati |
1. šol. premestiti koga iz ene šole na drugo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretákati |
1. s točenjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretávati |
tavajoč priti z enega konca česa do drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretís |
tisk. premočen odtis, ki se pozna na drugi strani; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretkáti |
s tkanjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretočíti |
s točenjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretovárjati |
spravljati kaj z enega prevoznega sredstva na drugo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretovóriti |
spraviti kaj z enega prevoznega sredstva na drugo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pretrésati |
1. spravljati kaj sipkega, drobnega v drugo posodo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretrésti |
1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretvárjati |
delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretvóriti |
narediti, da kaka stvar nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preubráti |
knjiž., redko spremeniti, predrugačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preučeváti |
1. usposabljati za drugo delo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preučíti |
1. usposobiti za drugo delo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preuredíti |
drugače, na novo urediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preuréjati |
drugače, na novo urejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preusmériti |
1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preusmérjati |
1. delati, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preustváriti |
knjiž. 1. spremeniti, predrugačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preustvárjati |
knjiž. spreminjati, predrugačevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevájati |
1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevál |
nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prevaljeváti |
ekspr., navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevážati |
z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevesláti |
z veslanjem priti z enega konca česa na drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevêsti |
1. izraziti, podati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevésti |
z vezenjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prevpíti |
v vpitju biti glasnejši kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrednotévanje |
dajanje, prisojanje čemu druge, drugačne vrednosti kot prej:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrednôtiti |
dati, prisoditi čemu drugo, drugačno vrednost kot prej:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrtéti |
z vrtenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzéten |
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže navadno prezir, zaničevanje do drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzgájati |
z vzgojo povzročati, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzgojíti |
z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezídati |
z zidanjem narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prezidávati |
z zidanjem delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezimoválec |
zool. žival, ki prebije, preživi zimo v drugem kraju ali v otrplem stanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežigósati |
dati na kaj nov, drug žig:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
príčkati se |
medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prienáčiti |
knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prigrízniti |
1. pojesti zalogaj česa zraven česa drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prigrizováti |
jesti zalogaje česa zraven česa drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prìkót |
nav. dv., geom. kota na isti strani prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilèg |
strojn. stik med dvema sestavnima deloma stroja, od katerih eden deloma ali v celoti oklepa drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilepíti |
1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilépljati |
1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilóga |
1. listina, spis, ki se priloži kaki drugi listini, spisu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
pripravljálnica |
1. šola, ki pripravlja za drugo, višjo šolo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priraslíka |
bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo; epifit; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priróbek |
teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priróbnica |
teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristája |
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privlák |
fiz. pojav, da deluje telo na drugo telo s privlačno silo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščljív |
ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
próga |
1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protektorát |
polit. na mednarodni pogodbi temelječe pokroviteljstvo, {delna} oblast ene države nad drugo ali nad določenim ozemljem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protežírati |
dajati komu glede na druge določeno prednost, pomoč; podpirati, ščititi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótioróžje |
voj. orožje za boj proti določenemu drugemu orožju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótipostávka |
fin. postavka na nasprotni strani drugega konta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótipostávljanje |
knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótisméren |
teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótiutéž |
1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
psihologízem |
knjiž. prenašanje zakonov in metod psihologije na druga področja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
punk |
zvrst zabavne glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
puščávnik |
1. rel. kdor živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
rájfájznovka |
v nekaterih državah kreditna zadruga za podpiranje gospodarskega razvoja svojih članov, imenovana po ustanovitelju Raiffeisnu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razcépka |
teh. zatič iz dvojne žice polkrožnega prereza, ki ima na enem koncu zanko, na drugem pa se razpre:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razkápati se |
ekspr. v presledkih drug za drugim oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razkázati |
1. drugega za drugim pokazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razkazováti |
1. drugega za drugim kazati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razlikoválen |
1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razločeválen |
1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razméšati |
z mešanjem narediti, da se kaka snov enakomerno porazdeli v drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razmeščênost |
položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
raznoiménski |
v zvezah: fiz. raznoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; nasprotnoimenski magnetni pol; mat. raznoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raznozlóžen |
lingv. 1. ki pripada drugemu zlogu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rázor |
pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
razoráti |
1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razorávati |
1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpériti |
teh. upogniti zobe pri žagi na eno in drugo stran:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpérjati |
teh. upogibati zobe pri žagi na eno in drugo stran:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razporejênost |
položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpotakníti |
ekspr. drugega za drugim dati, spraviti na več mest:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpotegníti |
1. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpotegováti |
1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 
