besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: drug   zadetki: 1.601-1.700



pomíti  z vodo ali drugo tekočino očistiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pomívati  z vodo ali drugo tekočino čistiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pomóč  1. kar kdo naredi namesto drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pomoríti  1. drugega za drugim umoriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pomožíti se  raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola drug za drugim se poročiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pomréti  drug za drugim umreti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponávljati  1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pónder  mat. vrednost, navadno večja, ki se da določenemu členu celote v odnosu do drugih členov iste celote:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponóven  ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponovíti  1. narediti kaj še enkrat po čem drugem iste vrste:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poobésiti  drugega za drugim obesiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
popádati  1. drug za drugim pasti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pòpárt  um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poplakníti  1. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poplakováti  z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
popókati  1. drug za drugim počiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poprnják  gastr. drobno pecivo zlasti iz krhkega testa z dodatkom popra in drugih začimb:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poprodáti  drugega za drugim prodati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
populíti  s puljenjem drugega za drugim odstraniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porazdáti  drugega za drugim razdati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porazgubíti  drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porazíti se  nav. ekspr. drug za drugim oditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porazmestíti  nav. ekspr. drugega za drugim razmestiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
porazobésiti  nav. ekspr. drugega za drugim razobesiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porazvrstíti  nav. ekspr. drugega za drugim razvrstiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porèk  lingv. drugi del {stavčne} periode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pôrok  1. kdor se obveže poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
poróštvo  1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poruváti  1. drugega za drugim izruvati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
posabljáti  knjiž. s sabljo drugega za drugim usmrtiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
posadíti  1. drugega za drugim vsaditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
posahníti  drug za drugim usahniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
posájati  1. drugega za drugim vsaditi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
posébej  1. izraža, da dejanje poteka ločeno od drugega; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
posében  1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poskákati  drug za drugim skočiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poskríti  drugega za drugim skriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poslánjati  drugega za drugim naslanjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
posnemoválec  1. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pospáti  1. drug za drugim zaspati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
póstmodernízem  umetnostna smer v drugi polovici dvajsetega stoletja, ki odklanja pretirani modernizem in avantgardizem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
postrelíti  1. drugega za drugim ustreliti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poščípati  1. drugega za drugim odščipniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potakníti  1. drugega za drugim dati, spraviti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potíhniti  1. drug za drugim utihniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potíkati  drugega za drugim dajati, spravljati v zemljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potrebíti  drugega za drugim otrebiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potréti  1. drugega za drugim streti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potŕgati  1. s trganjem drugega za drugim odstraniti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
povenéti  drug za drugim oveneti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
povéniti  navadno sedanji čas drug za drugim oveneti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozakleníti  drugega za drugim zakleniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozapréti  drugega za drugim zapreti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozaspáti  drug za drugim zaspati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozašíti  drugega za drugim zašiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozatakníti  drugega za drugim zatakniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pòzavarováti  ekon. zavarovati prevzete obveznosti zavarovalnice pri drugi zavarovalnici:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
požárni  voj. vojak, ki čuva enega ali več prostorov, kadar drugi spijo ali so odsotni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poženíti se  v zvezi z osebo moškega spola drug za drugim se poročiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebegávati  1. z begom prihajati drugam, v drug kraj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebégniti  1. z begom priti drugam, v drug kraj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebežáti  1. z begom priti drugam, v drug kraj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebírati  1. brati drugega za drugim:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preblísk  1. močna trenutna svetloba, ki preide z določenega mesta na drugo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preblísniti  1. s prehodom z določenega mesta na drugo močno osvetliti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
préčkati  1. prehajati, iti na drugo stran ali od enega konca do drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečrkovánje  lingv. zapis črk določene pisave s črkami druge pisave:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečrkováti  lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečŕpati  s črpanjem spraviti kaj tekočega na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečrpávati  s črpanjem spravljati kaj tekočega na drugo mesto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèddôbnost  lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno prvo dejanje gleda s stališča drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predejáti  raba peša, navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto; predeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predéti  1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predévati  1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predhóden  ki je glede na čas, vrstni red neposredno pred čim drugim iste vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predhódnik  1. kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
predírjati  1. dirjajoč priti z enega konca česa na drugega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predírkati  ekspr. hitro premikajoč se priti z enega konca česa na drugega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdjézdec  1. kdor jezdi pred drugimi jezdeci:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predlóga  besedilo, glasbeno, slikarsko delo v odnosu do drugega dela, narejenega, posnetega po njem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prednjáčiti  knjiž. 1. biti prvi, pred drugimi glede na kako lastnost, značilnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prédnost  1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdpretékel  nanašajoč se na časovno obdobje, ki je minilo pred nastopom drugega časovnega obdobja v preteklosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdpretêklik  lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdprôstor  prostor pred drugim večjim, pomembnejšim prostorom v poslopju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predŕsati  1. drsaje priti z enega konca česa na drugega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predrvéti  drveč priti z enega konca česa na drugega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdsôba  manjši prostor, navadno v stanovanju, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predvčérajšnji  nanašajoč se na drugi dan pred današnjim dnevom:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predvčérajšnjim  drugega dne pred današnjim dnevom:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preformírati  knjiž. dati čemu drugačno obliko; preoblikovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preganíti  1. dati, položiti en del česa čez drugega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pregáziti  1. gazeč priti z enega konca česa na drugega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preglasováti  1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pregorévati  drug za drugim pregoreti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pregrabíti  z grabljenjem priti z enega konca česa na drugega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pregugávati se  gugajoč se prihajati z enega konca česa na drugega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prehajálen  knjiž. ki prehaja, navadno z enega stanja v drugo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prehájkati  med narodnoosvobodilnim bojem s hajkanjem priti z enega konca česa na drugega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preimenováti  dati, določiti drugo ime:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA