|
oporêči |
1. z dajalnikom z besedami izraziti nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporékati |
1. z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozícija |
1. v nekaterih državah nasprotovanje stranke, strank političnemu programu druge stranke, drugih strank, navadno vodilnih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opréma |
1. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oprémiti |
1. načrtno dati, razpostaviti pohištvo in druge predmete v kak prostor:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oprémljati |
1. načrtno dajati, razpostavljati pohištvo in druge predmete v kak prostor:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ordináta |
1. geom. druga koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osaméti |
knjiž. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osámiti |
1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
osámljati |
onemogočati komu stike, povezavo z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osámljen |
1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ošáben |
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otáva |
{posušena} trava druge košnje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozírati se |
1. usmerjati kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozréti se |
1. usmeriti kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
palindróm |
beseda, stavek, ki ima isti ali drug pomen, če se bere naprej ali nazaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pandékte |
jur., v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pánoga |
navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
panonízem |
lingv. element jezika panonskih Slovanov v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
papagájstvo |
slabš. nekritično ponavljanje mnenja, izjav koga drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parafráza |
1. knjiž. nova, drugačna predstavitev ali razlaga že znane teme:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parafrazírati |
knjiž. nanovo, drugače predstavljati ali razlagati že znano temo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parazít |
1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parazitízem |
1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parazítstvo |
biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parnásovec |
lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parodíja |
1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paroním |
lingv. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parovòd |
teh. naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje pare:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pásma |
navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pástorek |
sin iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pástorka |
hči iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pecívo |
pečeno živilo iz moke, mleka, sladkorja, maščobe in drugih dodatkov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pendánt |
knjiž. kar je v odnosu do določene druge stvari iste vrste po kaki svoji lastnosti; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
penetrácija |
1. knjiž. postopno širjenje različnih vplivov na druga področja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
penetrírati |
1. knjiž. postopno se širiti na druga področja:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
petokolonáš |
pog., pred drugo svetovno vojno pripadnik pete kolone:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
petokolonáštvo |
pog., pred drugo svetovno vojno delovanje pete kolone:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
petokolónec |
ekspr., pred drugo svetovno vojno pripadnik pete kolone:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
píhati |
1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
píka |
1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
plačílo |
1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plagiát |
knjiž. kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno, navadno v književnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plánkonkáven |
fiz. na eni strani raven, na drugi vbočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plánkonvéksen |
fiz. na eni strani raven, na drugi izbočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plastrón |
1. obl. okrasni vstavek, navadno barvno drugačen od podlage, na sprednji strani ženskih bluz, oblek, moških srajc:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
platírati |
teh. oblagati kovino, snov s tanko plastjo druge kovine, snovi:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plenerízem |
um. umetnostna smer v slikarstvu v drugi polovici 19. stoletja, ki upošteva ozračje in svetlobo na prostem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plinovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje plina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pobésiti |
1. drugega za drugim obesiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pobíti |
1. drugega za drugim ubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poblagoslovíti |
v krščanskem okolju drugega za drugim blagosloviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pocelíti |
nav. 3. os. drugega za drugim zaceliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pocepíti |
drugega za drugim cepiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pocŕkati |
1. pog. drug za drugim poginiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podáviti |
drugega za drugim zadaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podjèd |
zastar. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podkláda |
1. predmet, ki se da, položi pod kak drug predmet, da ga ohranja v določenem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podlésti |
star. z lezenjem pod čim priti na drugo stran:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòdnaslòv |
1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podolgovàt |
ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòdprográm |
elektr. program v okviru določenega programa, ki se lahko večkrat uporabi v istem ali v drugem programu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podrásel |
ki je zrasel pod čim drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
podrást |
rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podrásti |
1. zrasti pod čim drugim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podráščati |
1. rasti pod čim drugim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podrobíti |
drugega za drugim zdrobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podušíti |
1. drugega za drugim zadušiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podzídati |
1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
podzidávati |
1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pogínjati |
1. pri živalih drug za drugim poginiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pogubíti |
1. drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pogúbljati |
1. drugega za drugim izgubljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poizgíniti |
drug za drugim izginiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
poizgubíti |
drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
poizgúbljati |
drugega za drugim izgubljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pojútrišnjem |
drugega dne po današnjem dnevu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pojútrišnji |
1. nanašajoč se na drugi dan, ki bo po današnjem dnevu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokláti |
1. drugega za drugim zaklati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poklatíti |
drugega za drugim sklatiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokrásti |
drugega za drugim ukrasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokrepáti |
nižje pog., ekspr. drug za drugim poginiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokŕpati |
1. drugega za drugim zakrpati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokrstíti |
1. v krščanskem okolju drugega za drugim krstiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokupíti |
drugega za drugim kupiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poléči |
1. drug za drugim namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polégati |
1. drug za drugim nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polikondenzácija |
kem. spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polikondenzírati |
kem. povzročati spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polivalénten |
1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polívka |
gastr. mešanica živil, jedi za polivanje drugih jedi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polomíti |
1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polovíti |
1. drugega za drugim ujeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólsúkno |
tekst. sukno z votkom iz volnene mikanke in osnovo iz drugih vrst vlaken ali obratno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólsvíla |
tekst. tkanina z osnovo iz naravne svile in votkom iz drugih vlaken ali obratno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólživálski |
1. ki ima določen del telesa živalski, druge dele pa človeške:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomágati |
1. opravljati delo, del dela namesto drugega:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pomašíti |
1. drugega za drugim zamašiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomémben |
1. ki je sam po sebi ali v odnosu do drugega tak; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomírati |
drug za drugim umirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 
