besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: drug   zadetki: 1.301-1.400



mlàt  nekdaj orodje ali orožje v obliki sekire na eni in kladiva na drugi strani:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
móker  1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino,; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
moravízem  lingv. element jezika moravskih Slovanov v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mozaík  slika iz raznobarvnih kamnitih, steklenih kock, ploščic, ki so vložene v malto ali kit tesno druga ob drugo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mŕk  1. delno ali popolno zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nacionalízem  1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadomésten  1. ki prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadomestílo  1. kar prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadoméstnik  star. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega; namestnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadrásel  bot., v zvezi nadrasla plodnica plodnica, ki leži nad drugimi cvetnimi deli ali prosto v vrčastem cvetišču; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nadút  ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadživéti  knjiž. doseči večjo starost kot kdo drug:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naftovòd  naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za odvajanje, pretakanje nafte:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
najézdnik  nav. mn., zool. žuželke, ki uničujejo ličinke drugih žuželk, Ichneumonidae; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nakljúb  izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nalítek  teh. plast kovine, ki se z litjem doda na osnovo iz druge kovine; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naméstnik  1. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nanízati  1. spraviti drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na vrvico, žico:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napévati  nar. vzhodno peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naróbe  1. izraža položaj ali smer, ki je drugačna kot normalna:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naróben  1. v zvezi narobna stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naródnik  v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja pristaš narodništva:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
naródništvo  v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja politično in literarno gibanje, ki vidi nosilca družbenega razvoja v ruski vaški skupnosti:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nárteks  arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasledíti  1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naslédnik  1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naslédnji  1. ki je glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasledováti  star. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naslédstvo  1. pridobitev določenega položaja, funkcije neposredno po kom drugem:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasprótek  knjiž. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega; nasprotje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naspróten  1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasprotnoiménski  v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasprotnosméren  teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasprotováti  1. biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navkljúb  izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèbárvast  nasproten, drugačen od barvastega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèbárven  nasproten, drugačen od barvnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèbít  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèbítje  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bitja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèbívanje  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bivanja, obstajanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèblagóven  nasproten, drugačen od blagovnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèčistôta  kar je nasprotno, drugačno od čistote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèčŕtan  nasproten, drugačen od črtanega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdejánje  nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dejanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdélo  nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdenáren  nasproten, drugačen od denarnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdisciplína  kar je nasprotno, drugačno od discipline:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdomáčnost  kar je nasprotno, drugačno od domačnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdúh  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od duhá:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèeksisténca  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od eksistence, obstajanja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nègmôten  nasproten, drugačen od gmotnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèhôten  1. nasproten, drugačen od hotnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèizkústven  nasproten, drugačen od izkustvenega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèizpolnítev  kar je nasprotno, drugačno od izpolnitve:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nèizpolnjevánje  kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nèizvájanje  kar je nasprotno, drugačno od izvajanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèjáven  nasproten, drugačen od javnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèkrilàt  nasproten, drugačen od krilatega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèkrívda  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od krivde:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèkultúra  nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od kulture:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèkvášen  nasproten, drugačen od kvašenega:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nèlikvídnost  kar je nasprotno, drugačno od likvidnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèljubézen  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèlojálnost  kar je nasprotno, drugačno od lojalnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèlôven  nasproten, drugačen od lovnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèmateriálen  nasproten, drugačen od materialnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nemčízem  lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèmorála  kar je nasprotno, drugačno od morale:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèmôški  nasproten, drugačen od moškega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nènaklépen  jur. nasproten, drugačen od naklepnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nènaménski  nasproten, drugačen od namenskega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nènapádanje  kar je nasprotno, drugačno od napadanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nènasílje  publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèobstájanje  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstajanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèobstòj  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
nèodobrávanje  kar je nasprotno, drugačno od odobravanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
néofašízem  v nekaterih deželah gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
néokapitalízem  po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
néokolonialízem  po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèokús  kar je nasprotno, drugačno od okusa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
néonacízem  v nekaterih deželah gibanje za obnovo nacizma po drugi svetovni vojni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
néorealízem  realistična filmska ali literarna smer po drugi svetovni vojni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpáren  nasproten, drugačen od parnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèplačevánje  kar je nasprotno, drugačno od plačevanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèplačílo  kar je nasprotno, drugačno od plačila:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpodréjanje  kar je nasprotno, drugačno od podrejanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpokorávanje  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pokoravanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nepokórščina  kar je nasprotno, drugačno od pokorščine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèposlúh  publ. kar je nasprotno, drugačno od posluha, čuta:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpotréba  knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpotróšen  nasproten, drugačen od potrošnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpovezovánje  publ. kar je nasprotno, drugačno od povezovanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpoznánje  kar je nasprotno, drugačno od poznanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpoznávanje  kar je nasprotno, drugačno od poznavanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèprálen  nasproten, drugačen od pralnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpravíca  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pravice:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèprédnosten  avt., v zvezi neprednostna cesta cesta, na kateri vozila nimajo prednosti pred vozili z drugih cest:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpretóčen  po katerem se ne da tekoč prehajati na drugo mesto:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpriznánje  kar je nasprotno, drugačno od priznanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpriznávanje  kar je nasprotno, drugačno od priznavanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA