besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: drug   zadetki: 1.276-1.375



marshallizírati  polit., po drugi svetovni vojni uveljavljati vpliv Združenih držav Amerike v državi, ki dobiva od njih gospodarsko pomoč:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Márshallov  polit., v zvezi Marshallov plan, po drugi svetovni vojni plan gospodarske pomoči Združenih držav Amerike Evropi od 1948 do 1952:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medaljón  obesek za na vrat v obliki ploščate škatlice, v kateri je portret ali kak drug spominski predmet:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medtém  izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mencáti  1. premikati del česa z roko sem in tja, da se drgne ob drug del, navadno pri pranju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
menjálec  kdor se {poklicno} ukvarja z menjavo ene valute za drugo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
menjálnica  prostor za menjavo ene valute za drugo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
menjálo  v zvezah: ptt {telefonsko} menjalo priprava, s katero se izključi en in priključi drug telefonski aparat na isti vod; žel. {kretniško} menjalo del kretnice, s katerim se premika njen jeziček; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ménjati  1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
menjávati  1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
menjeváti  1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjavati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metáfora  lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojava z izrazom, ki označuje v navadni rabi kak drug podoben pojav:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
métajêzik  lingv. jezik, glede na katerega se opisujejo drugi jeziki; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metamorfóza  knjiž. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko; sprememba, preobrazba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metastáza  med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen; razsevek, zasevek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metastazírati  med. razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metáti  1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metempsihóza  zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško; preseljevanje duš:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metonimíja  lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mezo...  za izražanje položaja med dvema drugima stvarema iste vrste:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mimobéžnica  geom. premica, ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
misijón  rel. 1. organizacijska enota Cerkve ali kake druge verske skupnosti za širjenje krščanske vere v nekrščanskih deželah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mít  1. izročilo, pripoved o nastanku sveta, {nenavadnih} naravnih pojavih, bogovih in drugih bajeslovnih bitjih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mládogramátik  lingv. predstavnik primerjalno-historične smeri v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mládotúrek  pristaš gibanja v Turčiji v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki se bori za ustavno ureditev in modernizacijo države; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mlàt  nekdaj orodje ali orožje v obliki sekire na eni in kladiva na drugi strani:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
móker  1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino,; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
moravízem  lingv. element jezika moravskih Slovanov v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mozaík  slika iz raznobarvnih kamnitih, steklenih kock, ploščic, ki so vložene v malto ali kit tesno druga ob drugo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mŕk  1. delno ali popolno zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nacionalízem  1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadomésten  1. ki prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadomestílo  1. kar prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadoméstnik  star. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega; namestnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadrásel  bot., v zvezi nadrasla plodnica plodnica, ki leži nad drugimi cvetnimi deli ali prosto v vrčastem cvetišču; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nadút  ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadživéti  knjiž. doseči večjo starost kot kdo drug:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naftovòd  naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za odvajanje, pretakanje nafte:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
najézdnik  nav. mn., zool. žuželke, ki uničujejo ličinke drugih žuželk, Ichneumonidae; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nakljúb  izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nalítek  teh. plast kovine, ki se z litjem doda na osnovo iz druge kovine; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naméstnik  1. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nanízati  1. spraviti drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na vrvico, žico:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napévati  nar. vzhodno peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naróbe  1. izraža položaj ali smer, ki je drugačna kot normalna:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naróben  1. v zvezi narobna stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naródnik  v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja pristaš narodništva:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
naródništvo  v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja politično in literarno gibanje, ki vidi nosilca družbenega razvoja v ruski vaški skupnosti:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nárteks  arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasledíti  1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naslédnik  1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naslédnji  1. ki je glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasledováti  star. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naslédstvo  1. pridobitev določenega položaja, funkcije neposredno po kom drugem:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasprótek  knjiž. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega; nasprotje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naspróten  1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasprotnoiménski  v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasprotnosméren  teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasprotováti  1. biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navkljúb  izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèbárvast  nasproten, drugačen od barvastega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèbárven  nasproten, drugačen od barvnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèbít  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèbítje  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bitja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèbívanje  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bivanja, obstajanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèblagóven  nasproten, drugačen od blagovnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèčistôta  kar je nasprotno, drugačno od čistote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèčŕtan  nasproten, drugačen od črtanega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdejánje  nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dejanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdélo  nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdenáren  nasproten, drugačen od denarnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdisciplína  kar je nasprotno, drugačno od discipline:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdomáčnost  kar je nasprotno, drugačno od domačnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdúh  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od duhá:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèeksisténca  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od eksistence, obstajanja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nègmôten  nasproten, drugačen od gmotnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèhôten  1. nasproten, drugačen od hotnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèizkústven  nasproten, drugačen od izkustvenega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèizpolnítev  kar je nasprotno, drugačno od izpolnitve:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nèizpolnjevánje  kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nèizvájanje  kar je nasprotno, drugačno od izvajanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèjáven  nasproten, drugačen od javnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèkrilàt  nasproten, drugačen od krilatega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèkrívda  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od krivde:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèkultúra  nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od kulture:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèkvášen  nasproten, drugačen od kvašenega:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nèlikvídnost  kar je nasprotno, drugačno od likvidnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèljubézen  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèlojálnost  kar je nasprotno, drugačno od lojalnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèlôven  nasproten, drugačen od lovnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèmateriálen  nasproten, drugačen od materialnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nemčízem  lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèmorála  kar je nasprotno, drugačno od morale:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèmôški  nasproten, drugačen od moškega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nènaklépen  jur. nasproten, drugačen od naklepnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nènaménski  nasproten, drugačen od namenskega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nènapádanje  kar je nasprotno, drugačno od napadanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nènasílje  publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèobstájanje  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstajanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèobstòj  knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   776 876 976 1.076 1.176 1.276 1.376 1.476 1.576 1.676  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA