besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: drug   zadetki: 1.076-1.175



epicíkel  astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epicikloída  geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epifít  bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo, priraslika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erátski  geogr., v zvezi eratska skala večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erúpcija  1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ešalón  voj. del večje enote, kadar so njeni deli razporejeni drug za drugim v boju, na potovanju ali pohodu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evakuácija  preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evakuírati  preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabianízem  v drugi polovici 19. stoletja gibanje angleške organizacije Fabian Society za mirno preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
favorizírati  izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
febronianízem  rel., v drugi polovici 18. stoletja nauk, da je vsa oblast v Cerkvi prvotno pripadala vernikom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fébruar  drugi mesec v letu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
felibríst  v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
feljtón  živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ferít  1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
févd  v fevdalizmu zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
figuránt  1. nav. slabš. kdor ima kako {pomembnejše} mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flánša  teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo, prirobnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fólksdôjčer  med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
forsírati  1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fotízem  psih. močno doživljanje vidnih predstav med slušnimi, vonjalnimi ali drugimi zaznavami; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frákcija  1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fránk  denarna enota Francije, Belgije, Švice in nekaterih drugih držav:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
galicízem  lingv. element francoščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gazéla  lit. lirska pesem z rimo v prvem in drugem verzu ter v vseh sodih verzih, pogosto z refrenom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
génitiv  lingv. drugi sklon, rodilnik:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
germanízem  lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gíb  premik {dela} telesa iz enega položaja v drugega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grábežnica  nav. mn., zool. roparske žuželke, ki izsesavajo druge žuželke, Asilidae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gradácija  knjiž. postopno prehajanje iz enega stanja v drugo, stopnjevanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grecízem  lingv. element grščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúg  šport. pot telovadca, visečega na nihajočem orodju od ene skrajne točke do druge:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúgati  premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gugljáj  premik iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hájmatbúnd  med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hájmvêrovec  pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hebraízem  lingv. element hebrejščine v kakem drugem jeziku; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heterodóksen  rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heteroseksuálen  med. spolno nagnjen do oseb drugega spola:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heterosilábičen  lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heterotrófen  biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hetero...  nanašajoč se na drugačen, različen:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hiát  lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hidríd  kem. spojina vodika z drugim elementom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hinávski  ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hipocikloída  geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hipotéka  jur. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
histeréza  fiz. pojav, da je kaka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti druge količine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hlódar  gozd. delavec, ki dela, napravlja hlode in drug okrogel les; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hodník  1. ozek, dolg prostor v stavbi, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
homofoníja  muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
homoním  lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrvatízem  lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hudôben  ki drugim želi in povzroča slabo, hudo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
idéntičen  1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema z drugim, ne razlikuje od drugega; istoveten, enak:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
impórt  kupovanje blaga v drugi državi; uvoz:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
importíranec  slabš., redko kdor je poslan, je prišel iz drugega okolja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
importírati  kupovati blago v drugi državi; uvažati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
impúlz  1. knjiž. kar z močnim, navadno kratkotrajnim delovanjem povzroči, ohrani kako drugo delovanje, spodbuda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inák  zastar. drugačen, različen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìndirékten  ki je nasproten, drugačen od direktnega, posreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inkluzíja  mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge, vsebovanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inovérec  zastar. drugoverec; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ino...  nanašajoč se na tuj, drug:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intárzija  okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intercesíja  jur. prevzem obveznosti od druge osebe ali poroštvo zanjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
introjékcija  psih. vnašanje lastnosti, značilnosti okolja ali drugih oseb v lastno osebnost; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
invazíja  1. množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
italianízem  lingv. element italijanščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izenačeváti  1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izenáčiti  1. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izmenjálec  v zvezah: kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita; strojn. izmenjalec toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izmenjálnik  strojn., navadno v zvezi izmenjalnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izmíti  z vodo ali drugo tekočino očistiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izmívati  z vodo ali drugo tekočino čistiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izolát  soc. etnična, rasna, ideološka skupina, ki nima stikov s pripadniki drugih narodnosti, ras, ideologij na svojem območju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izolírati  1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi, osamiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izotóničen  biol., v zvezi izotonična raztopina raztopina, ki ima enak osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izotóp  fiz. element v obliki, ki se po atomski masi razlikuje od drugih oblik tega elementa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izpírati  1. z vodo ali drugo tekočino {dokončno} čistiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izplakníti  1. z vodo ali drugo tekočino {dokončno} očistiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izplakováti  1. z vodo ali drugo tekočino {dokončno} čistiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izpodlésti  1. redko z lezenjem pod čim priti na drugo stran:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izpráti  1. z vodo ali drugo tekočino {dokončno} očistiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izráziti  1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izrážati  1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izróčati  1. delati, da prehaja kaj k drugemu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izročênec  jur. oseba, izročena drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izročíti  1. napraviti, da preide kaj k drugemu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvážati  1. prodajati blago v drugo državo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvedênka  1. izdelek, ki se razlikuje od drugega izdelka istega tipa zlasti po izdelavi, navadno avtomobil, letalo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvírnež  ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvòz  1. prodajanje blaga v drugo državo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvozíti  1. prodati blago v drugo državo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izzívati  1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročati, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izzváti  1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročiti, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jámb  lit. dvozložna stopica s prvim nepoudarjenim in drugim poudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
japónka  nav. mn. obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jêklo  zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
jêr  lingv. trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, mehki znak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   576 676 776 876 976 1.076 1.176 1.276 1.376 1.476  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA