|
drážestnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kadar pa mene zares pogreje, takrat si naj ženska svojo lepoto, dražestnost, ljubkost, seksualno privlačnost in druge atribute kar za klobuk zatakne.
|
drédža |
rib. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna; strgača, draga; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenažirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
|
|
drgáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. drugače: Drgač pa ne vem če je kdo opazil ampak zime še vedno ni!
|
drpálež |
ekspr., redko kdor veliko dela, navadno namesto drugih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
|
|
drsník |
teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúj |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (drug): Če je to mišljeno zadnjnič, je vedu, da gremo na pašto, samo je meu druj dan mari izpit!!
|
drújec |
čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drupa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plod, ki mu pravimo drupa, spominja na češnjo in je sestavljen iz dveh zrn kave, ki ležita obrnjeni drugo proti drugemu.
|
|
drúžban |
nar. vzhodno ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
družbenoureditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope: ...
|
|
družbovalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izbrani glagol je bil za družbovalce, ki poznajo in z drugimi gojijo kulturo druženja na svobodnem ozemlju Metelkove, žaljiv.
|
|
drúžec |
redko drugec, drujec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družljivosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
|
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
|
državljanskovojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripomba z državljanskovojnega stališča bi najbrž omenila dejstvo, da se tudi druga, poražena stran ni ravno izogibala morije med rojaki...
|
|
duhamornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani so gospodje izboljševalci sveta pripravljeni sprejeti kot neke vrste obvezno mašo še tako zateženo duhamornost, če gre za slikanje "sovražnika", če gre za pravično socialno in politično stvar, ki ni na ideološkem indeksu, če je "politično korektna", kot temu pravijo danes že sramežljivo samokritično.
|
|
duhovnjaštvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utrjevanje sodobne intelektualne poti, ki se izogiba na eni strani skrajnemu scientizmu, igri moči in žargona, ki ne omogoča ustvarjalne komunikacije med ustvarjalci in občinstvom; na drugi strani pa se izogiba tudi raznim novodobnim oblikam duhovnjaštva, ki se v svojem pretiranem iskanju spiritualnih vrednot odpovedujejo racionalnosti; kljub temu pa od ene in druge sfere sprejema posamezne logično tehtne in duhovno pozitivne vrednote.
|
|
duhovnomoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Papeževo pastoralno delo, ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim, duhovnomoralnim razmeram ter potrebo po novi evangelizaciji, se izraža predvsem v številnih apostolskih potovanjih po svetu.
|
|
duplikát |
drugi izvod, drugi primerek originalne listine ali predmeta, dvojnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
durabilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sej to je namen Paladina. Vzdrzljivost in durabilnost k je nobena druga klasa nima.
|
|
dušegúbka |
med drugo svetovno vojno posebno opremljen avtomobil za uničevanje ljudi s plini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvajsetér |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Glavne števnike do sto pišemo skupaj; ostalo pišemo narazen, vrstilne, ločilne in množilne števnike pišemo skupaj: prvi, drugi, stoprvi, dvajseteri, skupaj pišemo tudi tvorjenke iz števnikov - stotisoči umirajo.
|
dvajsetiški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zapisih števil, ki so ohranjeni (na kamnitih spomenikih, v kodeksih, na keramiki) in ki imajo vsi takšno ali drugačno zvezo s koledarjem in astronomijo, pa se je vedno uporabljala svojstvena različica dvajsetiškega sistema z naslednjimi mestnimi vrednostmi: ...
|
|
dvajsetvrstičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta izkušnja, ki je vzporedna oni prvi, zavzema nato drugi, nekoliko daljši, dvajsetvrstični del besedila, pri čemer pa se zadnji štirje stihi spet povrnejo k vremenarski prispodobi in jo do kraja potrdijo.
|
|
dvájsti |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: gl. dvajseti: Vsi ti različni pogledi, stališča, verovanja itd. se najdejo v isti točki šele v kulturnem relativizmu, ki je podlaga za vso znanost druge polovice dvajstega stoletja, postsruktralizme, postmodernizem itd.
|
dvanajstčlenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po eni strani se ne bi dvanajstčlenske plejliste pretežno osebnoizpovednih biserčkov smeli braniti niti bolj sentimentalni izmed metalurgov, po drugi pa bi znal Hybrid Theory par mesecev krasiti častno mesto v zbirki ploščkov kake razvajeno-uporniške smrkljice, ki drugače tripa na razne Shampoo.
|
|
dvatisočprvi |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utemeljim: Ker sem od 16. januarja 2001 (z besedami šestnajstega januarja dvatisočprvega) na spletišču za družabno omreženje s domeno kupid.com z nickom Quentin (pred tem sem imel nek drugi nick) in ker sem imel dvakrat "prekinitev prisotnosti", enkrat v dolžini 1 (enega) leta, drugič pa v dolžini enega leta pa pol, obakrat zaradi udeležbe v resni zvezi, "potem" pa sem se vedno vrnil...
|
|
dvocilindrik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj bi lahko drugega rekli za tega štiriventilnega dvocilindrika, ki se uspešno udejstvuje tudi v športniku GPZ 500S, funbiku KLE 500 in v naked biku ER-5.
|
|
dvofluiden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Numerično shemo drugega reda natančnosti za dvofluidne modele dvofaznega toka hitrih prehodnih pojavov smo nadgrajevali v shemo, ki bo primerna za vse vrste prehodnih pojavov.
|
|
dvoinpoluren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posebna izdaja na dveh diskih prinaša komentarje, video spote, televizijske spote, 6-delni, dvoinpolurni dokumentarec o snemanju, snemalno knjigo s komentarji režiserja ter še mnoge druge stvari.
|
|
dvójnica |
1. ženska, ki je drugi ženski izredno podobna, zlasti po zunanjosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoklik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
O programskih patentih je bilo na teh straneh že precej govora in tarča gneva je največkrat bil neki monopolist, ki je med drugim patentiral dvoklik z miško.
|
|
dvokrožno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugi del se bo igral dvokrožno, finale pa bo potekalo po NHL sistemu (2-2-1-1-1).
|
|
dvolíčen |
ki se kaže drugačnega, kot je:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolinijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prostor za gledalce: med prostorom za gledalce in stezo mora biti postavljena dvolinijska zaščita: žična ograja višine najmanj 0,90 m, ki preprečuje gledalcem dostop v bližino proge in druga zaščita, ki varuje gledalce pred tekmovalnimi vozili (ta zaščita je lahko izvedena z zaščitno ograjo višine najmanj 1m, z iztekalnim prostorom dolžine najmanj 30 m, z zaščitno steno višine najmanj 1m, z zaščito iz gum, s peščenimi površinami z najmanj 2,5 m višinske razlike).
|
|
dvolitraš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dieselska bosta dva, prvi 1.5-litrski podprt s turbinskim polnjenjem zraka moči 65 ali 82 KM, drugi bo pa dvolitraš s 140 KM.
|
|
dvomerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od dveh podatkovnih kanalov je hitrejši kanal za prenos podatkov samo v eno smer, običajno proti uporabniku, drugi je manj zmogljiv dvomerski kanal.
|
|
dvonaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvoparametrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Opredelite parametre individualne psihofizikalne funkcije (v dvoparametrskem potenčnem zakonu sta to n in k, če uporabite drugačen model regresije, pa ustrezni ostali parametri).
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvoprostoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem pa pristaš tega, da je doberman zunaj v pesjaku, če ne gre drugače mu zelo dobro izolirajte kočo (obvezno mora biti dvoprostorna, v obliki črke L) , pozimi mu dodajajte bolj močno hrano in redno menjajte steljo v koči.
|
|
dvoton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slovensko: dvoton, english: duotone, slovenska razlaga: visokokakovostvni večton s celotnim tonskim obsegom narejen, iz dveh barv, črne in druge želene barve ...
|
|
dvóvalénten |
kem. ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóvišínski |
šport., navadno v zvezi dvovišinska bradlja bradlja, ki ima eno bradeljnico višje od druge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džánki |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Bil je drugačen od ostalih, pa še niti nisem vedla, da je džanki.
|
džáur |
slabš., nekdaj, za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik, drugoverec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džumad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
|
|
edíkt |
1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspórt |
prodajanje blaga v drugo državo; izvoz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksportírati |
prodajati blago v drugo državo; izvažati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstáza |
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ékstra |
pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstradícija |
knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénca |
razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalènt |
kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénten |
po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emerzíja |
astr. konec zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emulgírati |
kem. razpršiti tekočino v drugi tekočini, v kateri se ne topi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emúlzija |
1. zmes tekočine in zelo drobnih kapljic kake druge, v njej netopne tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakovréden |
po vrednosti enak drugemu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakozvóčnica |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enobé |
pog., kratica narodnoosvobodilni boj {jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enostránski |
ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênovalénten |
kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epicíkel |
astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epicikloída |
geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epifít |
bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo, priraslika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erátski |
geogr., v zvezi eratska skala večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erúpcija |
1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ešalón |
voj. del večje enote, kadar so njeni deli razporejeni drug za drugim v boju, na potovanju ali pohodu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evakuácija |
preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evakuírati |
preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fabianízem |
v drugi polovici 19. stoletja gibanje angleške organizacije Fabian Society za mirno preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
favorizírati |
izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
febronianízem |
rel., v drugi polovici 18. stoletja nauk, da je vsa oblast v Cerkvi prvotno pripadala vernikom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fébruar |
drugi mesec v letu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
felibríst |
v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feljtón |
živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ferít |
1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
févd |
v fevdalizmu zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figuránt |
1. nav. slabš. kdor ima kako {pomembnejše} mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flánša |
teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo, prirobnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fólksdôjčer |
med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
forsírati |
1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fotízem |
psih. močno doživljanje vidnih predstav med slušnimi, vonjalnimi ali drugimi zaznavami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frákcija |
1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fránk |
denarna enota Francije, Belgije, Švice in nekaterih drugih držav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
galicízem |
lingv. element francoščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gazéla |
lit. lirska pesem z rimo v prvem in drugem verzu ter v vseh sodih verzih, pogosto z refrenom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
| | | | | | |
501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 
