|
breztêmeljen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Zato je vsiljevanje, da bi govoril o rečeh, ki me sploh ne dotikajo, povsem breztemeljno.
|
cinkdialkilditiofosfat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ANŽELJ, Mirko, VIŽINTIN, Jože. Vpliv aditiva cinkdialkilditiofosfat na obrabno odpornost gradiv v točkovnem dotiku = The influence of additive zinc dialkyldithiophosphate on wear resistance in the point contact. V: VIŽINTIN, Jožef (ur.), BEDENK, Janez (ur.). Zbornik predavanj. Ljubljana: Slovensko društvo za tribologijo: = Slovenian Society of Tribology, 1995, str. 119-127. [COBISS.SI-ID 2149915]
|
|
circejski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stari Valvazor sicer razume njegov strah, ko pravi: "Če nastopi Bakhus s kar preveč rdečimi lici, pride lahko z Ariadno v prenatančno dotiko in, kjer zdravo vino preveč razgreje glavo, tu se lahko ohladi razum, sramežljivost in poštenost. Najslajše trte postanejo circejske čarobne šibe, ki spremene ljudi v zverine, če jih zlorabijo."
|
|
civilizacijskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Flegov izpovedni svet je zares pester in dotikajoč se večnih problematik eksistencialnosti, civilizacijskosti človeškega bitja, v svoji sporočilnosti oddaja pesimizem, a hkrati upanje, posega v trdo realnost in hkrati ustvarja idilično poetiko lepote bivanja.
|
|
dežji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nepremočljivo zavita v polivinil ne morem čutiti / polzečih kapelj... / nežnih dotikov mokre svežine / Zato odvržem še zadnjo motečo, šumečo vrečko s svojega telesa / in se predam ritmu dežjega plesa..
|
|
dialogirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Teološka fakulteta nikakor ne vztraja na ahistoričnem dojemanju sedanje družbe (za več informacij preberite nekatere cerkvene dokumente, ki se dotikajo socialne problematike, moralnih in etičnih dimenzij itd.) saj je prav cerkev storila največ v tem stoletju kar se prenove tiče, in poskuša na »današnji in človeku blizu« jezik dialogirati in utemljevati svoja stališča in videnja.
|
|
ditan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Svetujemo uporabo dotikalnih pripravkov pri katerih upoštevajte tudi varnostne dobe: Dithane (ditan) in Polyram (poliram) - 21 dni in se v integrirani pridelavi lahko uporabita največ dvakrat.
|
|
dotakníti se |
1. približati se tako, da pride do dotika, stika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotíčen |
redko dotikalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsati |
1. premikati {se} po čem z dotikanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drséti |
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljáj |
1. drsajoč dotik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flažolét |
muz. visok ton, ki nastane ob rahlem dotiku prsta na določenih mestih strune; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kljúnčkati |
1. s kljunom se dotikati kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolénčkati se |
ekspr. s kolenom se dotikati kolena osebe drugega spola z namenom dobrikanja, ljubkovanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kontákt |
1. popolno približanje dveh ali več predmetov; stik, dotik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kopríva |
rastlina, ki ima na listih in steblu dlačice, ki povzročajo ob dotiku pekoč občutek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lazíti |
1. premikati se {sem in tja}, dotikajoč se podlage s telesom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lésti |
1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
na |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nad |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslánjati |
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasloníti |
1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odtegováti |
1. s hitrimi gibi delati, da kdo česa ne more več držati, se česa ne more več dotikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opírati |
navadno v zvezi z na 1. dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opréti |
navadno v zvezi z na 1. dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pést |
1. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plôskoma |
dotikajoč se s ploskvijo podlage:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podŕsati |
premakniti {sem in tja} po čem z dotikanjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podrsávati |
1. premikati v presledkih {sem in tja} po čem z dotikanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podrsljáj |
premik po čem z dotikanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podŕsniti |
premakniti po čem z dotikanjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poklékniti |
1. postaviti telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
poklekováti |
1. postavljati telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poljúb |
dotik z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poljúbljati |
dotikati se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pred |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd-, 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretipávati |
1. tipajoč se dotikati česa na več mestih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilégati se |
1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislánjati |
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisloníti |
dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritakníti |
1. dati k čemu tako, da pride do dotika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritíkati |
1. dajati k čemu tako, da pride do dotika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raz |
s tožilnikom, tudi z rodilnikom, stil. v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ráz-, knjiž. za izražanje premikanja od zgornje strani česa, tako da preneha neposreden dotik, ali dosege takega položaja; z:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sámosprožílen |
ki se ob dotiku sproži sam:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sámostojèč |
navadno v zvezi s hiša ki stoji sam, se ne dotika druge stavbe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samostrélen |
ki ob dotiku strelja sam:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sámovnetljív |
ki se iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov vname sam, brez dotika s plamenom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sámovžíg |
vžig, ki nastane iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov sam, brez dotika s plamenom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slonéti |
navadno s prislovnim določilom 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spodletéti |
1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sŕhek |
1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščegetáti |
1. s premikanjem rahlo dotikajočega se predmeta povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tangenciálen |
1. ki se dotika, dotikalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tangénta |
geom. premica, ki se dotika krivulje ali ploskve, dotikalnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
típ |
čut za zaznavanje predmetov z dotikom, pritiskom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tŕčiti |
1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udárec |
1. sunkovit dotik, navadno z namenom prizadeti bolečino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udárjati |
1. sunkovito dotikati se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadéti |
1. premikajoč se priti v sunkovit dotik s čim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadévati |
1. premikajoč se prihajati v sunkovit dotik s čim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadŕsati |
premakniti {se} po čem z dotikanjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadŕsniti |
premakniti po čem z dotikanjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletávati se |
1. hitro se premikajoč prihajati v sunkovit dotik s čim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletéti se |
1. hitro se premikajoč priti v sunkovit dotik s čim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanóžen |
šport., v zvezi zanožna stoja stoja, pri kateri ima telovadec eno nogo iztegnjeno nazaj in se z njo s prsti dotika tal; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrkávati |
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdŕkniti |
1. pri premikanju, delovanju premakniti se z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrkováti |
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |