|
dojéten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dojéti |
vključiti, sprejeti v zavest:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojétje |
knjiž. glagolnik od dojeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojétnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dojetren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Venozna kri iz želodca, črevesa in vranice zbira dojetrna vena ali Vena portae.
|
|
dojetrn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nèdojét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nèdojéten |
knjiž. nedojemljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdojétnost |
knjiž. nedojemljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samodojetje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
avtonomizirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če moremo dojeti vrednote v sami njihovi institucionalizaciji in globlje od nje, potem je to gotovo zasluga kulture, njenega propagiranja vrednot, čeprav se izraz kulturna propaganda v smislu avtonomizirajoče se vrednotne samoutemeljitve komaj kdaj ustrezno uporablja, in seveda vemo, zakaj je to tako.
|
|
bitnoorientiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaman se trudimo z našimi računalniki, ki so bitnoorientirani (osnovni princip je 1-0) dojeti delovanje možganov, ki so kvintetno orientirani (osnova je ogljik ali celi žveplo, ki sta štirivalentna).
|
|
derealiziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nasprotniki so dojeti na način doseženih točk, dogajanje pa kot simulirano in poljubno ponovljivo, pri čimer ima vsakdo v vsaki igri več življenj. Derealizirana sta življenje in smrt.
|
|
dočutíti |
knjiž. doumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doslutíti |
knjiž., redko dojeti, doumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kapírati |
nižje pog. razumeti, dojeti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
komunikatíven |
1. ki se da razumeti, dojeti; razumljiv, dojemljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdojemljív |
ki se ne da dojeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèrazúmljen |
ki ni razumljen, ni dojet:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèrazumljív |
1. ki se ne da razumeti, dojeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
noéma |
filoz., po Husserlu smisel, bistvo dojetja predmeta; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
občutíti |
1. čutno dojeti lastnosti predmetnega sveta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomenljív |
1. ki je tak, da se da iz njega kaj spoznati, dojeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posvítati se |
ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prečutíti |
1. knjiž. {popolnoma, v celoti} s čustvi dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preslíšati |
1. s sluhom ne dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevídeti |
star. 1. spoznati, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skrivnóst |
navadno s prilastkom 1. kar se ne da razumeti, dojeti, pojasniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skrivnósten |
1. ki se ne da razumeti, dojeti, pojasniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spreuméti |
star. razumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprevíd |
knjiž. spoznanje, dojetje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprevídeti |
spoznati, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
uméti |
star. 1. razumeti, dojeti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uméven |
ki se da razumeti, dojeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvídeti |
knjiž. jasno spoznati, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapopásti |
star. razumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastopíti |
nižje pog. razumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaznáti |
1. čutno dojeti predmetni svet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|