|
vragolíja |
ekspr. 1. presenetljivo, predrzno, hudobno dejanje, narejeno zaradi razposajenosti, zabave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrbovolísten |
knjiž. po obliki podoben vrbovim listom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕčast |
podoben vrču:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vréčarica |
zool., v zvezah: kune vrečarice kuni podobni avstralski sesalci z navadno lisastim kožuhom, katerih samice imajo trebušno vrečo, Dasyurinae; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vréčast |
podoben vreči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vretênast |
podoben vretenu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vretênčast |
1. podoben vretencu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrética |
zool. podlasici podobna žival z belo ali rumeno dlako, Mustela putorius furo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrhúnec |
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrísk |
1. visok, močen, zlasti u-ju podoben glas, izražajoč veselje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrískati |
1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕlost |
knjiž. dobre, pozitivne lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrníti |
1. dati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕša |
iz vrbovih vej ali žice pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtáčast |
1. podoben vrtači:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtorépec |
knjiž., ekspr. dobrikav človek, prilizovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕvast |
1. podoben vrvi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕvičast |
1. podoben vrvici:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vstavljálnica |
uganka, pri kateri je treba v besedo, besede vstaviti manjkajoče črke, da se dobi rešitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtís |
1. podoba predmeta, ki nastane z njegovim vtisnjenjem v kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdrževáti |
1. delati, da se kaj ohranja v dobrem stanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzkoprnéti |
1. ekspr. začutiti, dobiti zelo močno željo po čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzòr |
oseba, stvar z lastnostmi, značilnostmi, ki jih kdo odobravajoče sprejema, želi posnemati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzóren |
1. ki ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, ki jih kdo odobravajoče sprejema:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporéden |
enak, podoben čemu; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wéngenski |
geol., navadno v zvezi wengenski skladi skladi iz srednjega dela triasne dobe v razvoju Alp:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wêrfenski |
geol., navadno v zvezi werfenski skladi skladi iz najstarejšega dela triasne dobe v razvoju Alp:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabávati |
delati, povzročati, da je kdo duševno sproščen, dobro razpoložen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabáven |
1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabôjast |
podoben zaboju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacínkati |
dati kratke, cingljanju podobne glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začásen |
1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začmokáti |
redko dati cmokanju podobne glasove; zacmokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadahníti |
1. dobiti zadah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúšen |
ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagotávljati |
1. delati, da kdo kaj zagotovo ima, dobi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagotovíti |
1. narediti, da kdo kaj zagotovo ima, dobi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagózdast |
podoben zagozdi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagré |
nar., navadno v zvezi s kot, kakor kot se spodobi, kot je treba:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrenéti |
1. nav. 3. os. dobiti nekoliko grenek okus:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahájanček |
nar. potepuh, ki zahaja k določenim hišam, kjer dobi jesti in piti in tudi kaj malega naredi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtéva |
1. odločno izraženo hotenje, da se kaj dobi, naredi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zainteresírati |
publ., navadno v zvezi z za vzbuditi pri kom zanimanje, nagnjenje za kaj; navdušiti, pridobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakléščiti |
ekspr. dobiti kaj v položaj, iz katerega se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more rešiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakljúkati |
1. s kljuki podobnim znakom zaznamovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakolobáriti |
ekspr. 1. narediti pri premiku krogu podobno pot; zakrožiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrinkávati |
ekspr. prikrivati, zakrivati pravo, resnično bistvo, podobo česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrinkováti |
ekspr. prikrivati, zakrivati pravo, resnično bistvo, podobo česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakròj |
les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov; brazda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakúpnica |
ženska, ki dobi, vzame kaj v zakup:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakúpnik |
kdor dobi, vzame kaj v zakup:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaléči |
1. imeti dovolj velik, dober, zaželen učinek:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalèt |
1. hitro premikanje z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
záli |
zastar. hudoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalóga |
1. določena količina česa, ki se hrani, da je na razpolago za uporabo v daljšem časovnem obdobju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalotíti |
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamaskírati |
s prenarejanjem videza narediti, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikriti, skriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrčáti |
oglasiti se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaobóčiti |
narediti, da dobi kaj navzgor, navzven ukrivljeno obliko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapeljív |
1. s katerim si kdo prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapráviti |
1. z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprávljati |
1. z nepremišljenim ravnanjem delati, da ni več razpoložljive materialne dobrine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zardéti |
1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zardévati |
dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarodíšče |
1. agr. del drevesnice z nasadom za pridobivanje vegetativnih podlag:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasáčiti |
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaséda |
1. namestitev kje z namenom nepričakovano napasti, dobiti koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíkati |
1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskomínati |
brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžen |
1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslužênje |
knjiž. 1. pravica do {javnega} priznanja, nagrade, ki si jo kdo pridobi s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslužíti |
1. navadno s prislovnim določilom dobiti kaj, navadno denar, za opravljeno delo, službo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastónjkar |
ekspr. 1. kdor dobi, zahteva kaj zastonj, brezplačno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastréti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ni {dobro} vidno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúkati |
1. vzdolžno zaviti kaj, da dobi obliko spirale:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatéti |
star. 1. dobiti, ujeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúkati |
1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
závod |
1. delovna organizacija za opravljanje določene dejavnosti, katere namen ni pridobivanje dobička:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrískati |
oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdéti se |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazelenéti |
1. dobiti {zelene} liste:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdeválen |
v zvezi zdevalni stol stolu podobna priprava, na kateri se stoji pri dajanju, zlaganju česa v kozolec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdiktírati |
povedati besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; znarekovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdómar |
1. nekdaj kdor si pridobiva {osnovna} materialna sredstva z delom, navadno s prodajo drobnih predmetov zunaj domačega kraja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdràv |
1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdravílar |
knjiž. kdor pridobiva, pripravlja zdravila, navadno iz zdravilnih zelišč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdravílarstvo |
knjiž. pridobivanje, pripravljanje zdravil, navadno iz zdravilnih zelišč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrávje |
stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrízast |
1. podoben zdrizu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrób |
izdelek, ki se pridobi z grobim mletjem žita in uporablja za pripravo živil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdróbast |
podoben zdrobu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zébra |
1. konju podobna afriška žival z belimi in črnimi ali rjavimi prečnimi progami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zébrast |
ki ima podobne proge kot zebra:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zelenéti |
1. dobivati {zelene} liste:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zêmljast |
1. podoben zemlji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zemljevíd |
papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zgódnjerímski |
nanašajoč se na zgodnje obdobje starih Rimljanov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgódnjeslovánski |
nanašajoč se na zgodnje obdobje Slovanov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 