|
marginalizirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
marginírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
marginizirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
marijadvórski |
vet., v zvezi marijadvorsko govedo govedo rumenkasto bele barve; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maríjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
marímba |
muz. ksilofonu podobno afriško glasbilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
marína |
1. um. slika, na kateri je upodobljen morski motiv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marinírati |
gastr. pripravljati ali konzervirati jed z marinado:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marinováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
markácija |
barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
markacíst |
alp. kdor dela, postavlja markacije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
markantírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
|
markêr |
1. nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marketéndar |
nekdaj kdor vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marketizirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
markírati |
1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marksízem |
filozofski, ekonomski in politični nauk Marxa in Engelsa o zgodovini, družbi in človeku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marksízem-leninízem |
nauk Marxa in Engelsa, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v obdobju imperializma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marksizírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
|
|
marksováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
marmeláden |
nanašajoč se na marmelado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marmorírati |
z barvanjem delati kaj podobno marmorju:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mármoriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
marmorizírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
|
marmorováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
marnáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
márnjati |
1. redko govoričiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marnjeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
marnováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
marodêr |
nižje pog. kdor je na bolniškem dopustu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marodêrstvo |
nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marodírati |
nižje pog. biti na bolniškem dopustu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marógati |
knjiž., redko delati maroge:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marón |
debeli sad kostanja, ki se goji v Sredozemlju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maróni |
kostanj, ki se goji v Sredozemlju, ali njegov debeli sad:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marshalizírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
|
marshallizírati |
polit., po drugi svetovni vojni uveljavljati vpliv Združenih držav Amerike v državi, ki dobiva od njih gospodarsko pomoč:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Márshallov |
polit., v zvezi Marshallov plan, po drugi svetovni vojni plan gospodarske pomoči Združenih držav Amerike Evropi od 1948 do 1952:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikàj |
izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikàm |
izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikatéri |
izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikdàj |
izraža precejšnje število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikjé |
izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mársovec |
1. domnevno človeku podobno bitje, ki živi na Marsu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maršalizírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
|
|
maršírati |
1. voj. hoditi v večji skupini pod vodstvom na večjo razdaljo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
martínčiti se |
-im se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
martínčkati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
martínec |
zool. ob vodah živeča ptica z majhno glavo, dolgim kljunom in dolgimi nogami, Tringa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
martinováti |
etn. proslavljati pridelek, zlasti vinski, s pojedino na Martinovo nedeljo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
martínovka |
metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
martínski |
metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki; martinska peč martinovka; martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
martínščak |
1. agr. grozd na stranski mladiki, ki dozori zelo pozno ali pa ne dozori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mártrati |
nižje pog. mučiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
márvin |
zastar. dolenjsko vino, cviček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masakrírati |
knjiž. pomoriti, poklati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
másati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
máselnik |
1. gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masêr |
kdor se poklicno ukvarja z masažo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masificírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
|
masírati |
mehanično delovati na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maskarada |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
maskêr |
kdor se poklicno ukvarja z maskiranjem zlasti gledaliških in filmskih igralcev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maskírati |
1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maskíren |
voj. s katerim se dela kaj podobno okolici in s tem neopazno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maskulinizírati |
1. lingv. dati besedi ali obliki, ki ni moškega spola, značilnosti moškega spola:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
máslar |
nar. dolenjsko počasen, okoren človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maslár |
kdor izdeluje maslo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
masláriti |
izdelovati maslo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masláriti |
nar. dolenjsko počasi, brez pravega dela hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maslárna |
obrat za pridobivanje masla:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maslénec |
1. nar. rak po levitvi, dokler še nima oklepa; mehkuž:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
másliti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
máslo |
1. maščoba, pridobljena iz smetane:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
máslovnik |
gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masohíst |
psiht. kdor doživlja spolni užitek, kadar je mučen, poniževan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masohízem |
psiht. doživljanje spolnega užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mást |
1. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mástika |
knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mástika |
zlasti v makedonskem okolju janeževo žganje, janeževec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mastílec |
kdor mečka, melje sadje, zlasti grozdje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mastíniti se |
-im se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
mastíti |
delati kaj mastno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mastíti |
mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mastítis |
med., vet. vnetje dojk{e}, vimena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mastoíd |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
masturbácija |
med. {spolno} samozadovoljevanje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masturbírati |
med. {spolno} samozadovoljevati se; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mašávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
maščeválec |
kdor koga maščuje ali se maščuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maščeváti |
napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maševáti |
rel. opravljati mašo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mašínati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
mašiníst |
pog. kdor dela s pogonskimi ali delovnimi stroji; strojnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mašíniti |
-em; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
mašíti |
1. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maškaráden |
nanašajoč se na maškarado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maškaráti |
ekspr. oblačiti v maškaro:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
matáhati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
matalizírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
26.501 26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 
