|
embriologíja |
nauk o razvoju organizma od oploditve do rojstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
emêritus |
knjiž., kot zapostavljeni pristavek k naslovu kdor kot upokojenec ohranja svoj naslov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emigránt |
kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emigrírati |
izseliti se v tujino, zlasti iz političnih vzrokov:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eminénten |
knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emitènt |
fin. kdor daje v obtok, v promet denar, vrednostne papirje ali vrednotnice, izdajatelj; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emitírati |
1. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet, izdajati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emocionalizírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
empíričen |
ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empiríja |
spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empírik |
1. znanstvenik, ki uporablja empirično metodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empirízem |
1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emulgírati |
kem. razpršiti tekočino v drugi tekočini, v kateri se ne topi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emulirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
emulzírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
enáčiti |
imeti, šteti za enako:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakoglasíti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
|
|
enakokrák |
geom. ki ima enako dolga kraka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakonóčje |
astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakoósen |
geom. ki ima enako dolge osi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakoróben |
geom. ki ima enako dolge robove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakostráničen |
geom. ki ima enako dolge stranice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakovréditi |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
enakozvóčnica |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enciklopéd |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
encistírati se |
biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endémen |
biol. omejen na določen kraj, določeno področje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endémičen |
knjiž. omejen na določen kraj, določeno področje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endemíja |
med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endemít |
biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eneolít |
arheol. bakrena doba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eneolítik |
arheol. prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi; bakrena doba; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
energetizirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
energizirati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
enervírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
enfánt terríble |
knjiž. kdor s svojo prostodušno odkritosrčnostjo spravlja okolico v neprijeten, mučen položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
engobirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
engramirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
enkapsulirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
enklavírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
|
enklítika |
lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enkràt |
1. izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enobé |
pog., kratica narodnoosvobodilni boj {jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enodimenzionirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
enodnévnik |
knjiž., ekspr. kdor ima kratkotrajen ugled, kratkotrajno veljavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enolétnica |
1. bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enolétnik |
1. kdor je star eno leto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoobrázen |
knjiž. ki ima eno samo podobo, vsebino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enoókec |
ekspr. kdor je slep na eno oko; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enoróg |
konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênosédežnica |
osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščen po en sedež; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enostránski |
ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôta |
s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enôtiti |
1. delati kaj enotno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enotováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
enovítiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ênozŕn |
agr., v zvezi domača enozrna pšenica pšenica, katere klas je sestavljen iz klaskov, ki imajo samo po eno zrno; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ensilírati |
redko konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entelehíja |
filoz. gibalo smotrnega razvoja česa do popolne, dovršene oblike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éntlati |
obrt. s cikcak vbodi, navadno strojno, šivati čipke, vložke na blago:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entomologizírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
|
entstípati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
entuziást |
kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enumerírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
eocén |
geol. srednja doba starejšega terciarja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eón |
pesn. vek, doba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eonizírati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
eozóik |
geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ép |
lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
epákta |
astr. število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epiada |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
epigón |
nav. slabš. kdor posnema dela pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
epigrám |
lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku, puščica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epigramátik |
knjiž. kdor piše epigrame, puščičar; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
épik |
kdor piše epska dela, navadno epske pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epiléptik |
med. kdor ima epilepsijo, božjastnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epilírati |
kozm. opravljati epilacijo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epistemologíja |
filoz. filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; gnoseologija; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
epístola |
knjiž. slovesno pismo, poslanica o določenem problemu, navadno v verzih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epitelizírati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
epíteton |
lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epíteton órnans |
lit. ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; ukrasni pridevek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epizírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
epizóda |
1. manjši, manj pomemben dogodek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epizóden |
nanašajoč se na epizodo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epóha |
knjiž., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
epsomít |
min. rudnina magnezijev sulfat z vodo, grenka sol; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epurírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
|
êra |
navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
erektirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
érflati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
erigírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
erlávbati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
erodírati |
1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erotizírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
erozíja |
1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
érpergovati |
-ujem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
erudírati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
erudít |
knjiž. kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eruírati |
knjiž. poiskati, izslediti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 
