|
družbenonravstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z družbenonravstvenega gledišča pa daje zelo značilno podobo mistično poveličevanje kreposti ubogega in hkrati pobožnega človeka.
|
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
|
družbenoroben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mladina v devetdesetih pa ima neko novo prevladujočo podobo, ki je zaznana kot umik v zasebnost in tradicionalizem in sočasno tudi kot povečana nestrpnost do nacionalnih in socialnih manjšin, družbenorobnih skupin.
|
|
družbenosocialno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi nepopolne prilastitve znanja, lahko posamezna podjetja potrošijo manj za pridobitev produkcijskega znanja, kot je to družbenosocialno zaželeno.
|
|
družbenoureditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope: ...
|
|
družbenozaveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uresničijo se naj naše težnje za formiranje kulturnega, družbenozavednega, gospodarsko in proizvajalno spodobnega človeka, bogatega tehnične inteligence ter spretnosti in bodočega upravljalca podjetja.
|
|
družbováti |
star. delati družbo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
druževáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družiceváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
družiniti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družinováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
družinskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za nas so pomembni don Boskovi principi celostne skrbi za mlade, družinskost in preventiva.
|
|
družíti |
1. notranje, čustveno povezovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družmirski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Družmirje: Konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje. V Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in prav tako povzročila ogromno škode.
|
|
družno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa so družno nadaljevali proslavljanje dne v noč, iz šumenja reke v rezke zvoke glasbe in krikov in moledovanj za še več vsega.
|
|
drvájsati se |
nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ostanki mostiščarskih naselij v okolici Šentruperta, najdba drvaka pri Brezovici in skladi gline dokazujejo, da so tu še segali zalivi Panonskega morja.
|
|
drvár |
1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drváriti |
napravljati drva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drveč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
|
|
drvenéti |
redko dreveneti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drveníti se |
-ím se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drvenováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drvéti |
zelo hitro se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvíšiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drvíti |
1. star. poditi, goniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvolázec |
zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzati |
1. gozd. odstranjevati lubje in ličje z debla, ko ni muževno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sprednje kolo drzine sta pritrdila dva pedala, po enega na vsako stran, in zadovoljna ugotovila, da se da s takim dvokolesom prav dobro voziti.
|
|
drzn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. drzen: Sicer sm bla lani odlična, letos bom tudi in upam da bo matura kul, ane...sam zanima me če je bil kdo tok drzn in skenslal matko višjo raven al sm sam jz taka optimistka...
|
|
drzniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In sam ne drzn si mi rečt, da nimam pojma!
|
|
dŕzniti si |
z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
|
drznvraanovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobro bi blo tudi, če bi naredila skupine (drznvraanovci, grygondomovci...) da bi pri prispevkih vedl, od kod je kdo.
|
|
drzováti se |
-újem se; nedov., vir: B; povezave:
|
|
držáč |
kdor kaj drži, podpira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držáti |
1. imeti kaj z rokami oprijeto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ma kaj turizem, fuzbal je naboljši ambasador. Slovenija mora samo zmagat na SP in vsi bodo vedel za to državco!!
|
|
državlján |
pripadnik določene države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državljanjstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Državljanjstva so se nekaj časa delila levo in desno z lopato, dandanes pa ga ne morejo dobiti niti tisti, ki bi bili se kako upravičeni do njega, pa so zaradi razno raznih razlogov takrat "izviseli".
|
|
državljánov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Potrudi se za nenehno in redno lansiranje 'pomembnih' tem in vprašanj, ob katerih se bodo prebudili državljanovi prastrahovi, travme in predsodki (zamaskirani v 'načelnost').
|
državljánstvo |
pravna pripadnost določeni državi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držávnik |
kdor ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
držávnoplánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Da je to res, govori le bežen pogled po togi dosedanji evropski produkciji, ki nič ne zaostaja za tistimi 'žlahtnimi' izdelki slovenske državnoplanske produkcije preteklih let, ki je sploh ni bilo v kino ali pa je tam naletela na silno mlačen odziv.
|
državnopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede tega vprašanja je treba pomisliti, da čisto nove zahteve Avstrije (pred osamosvojitvijo Slovenije jih ni postavljala) glede "nediskriminantne denacionalizacije" in glede priznanja nemške manjšine, in to celo kot recipročnega pogoja za obravnavanje slovenske na njenih tleh, pomenijo, da poskuša Avstrija Slovenijo dejansko obravnavati kot v načelu nov mednarodnopravni subjekt, do kakršnega sama nima državnopogodbenih obveznosti.
|
|
državnopotrditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot vedno, ko gre za družbeni položaj slovenščine, vprašanja presegajo stroko in se uveljavljajo v svoji temeljni narodo- in danes tudi državnopotrditveni vlogi.
|
|
državnozboren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Značilna "trancizijska komedija", ki ji vsebinski okvir določajo državnozborne volitve.
|
|
državnozbornik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Porotnik II - hmm... državnozbornik - Marko Diaci, ki se v vlogi odločanja o človeških usodah počuti že čisto domačega.
|
|
državoimetje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po desetih letih državoimetja in še malo, ljudstvo doma in po svetu, kratice prave še ni spoznalo.
|
|
državotvoriti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državotvorje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veliko prespraševanje o nacionalni identiteti je povezano s procesi globalizacije, z novim državotvorjem v 20. stoletju, nekaterimi anomičnimi posledicami postindustrializacije, `neobvladljivostjo' migracijskih tokov, s strahom pred `pretirano multikulturnostjo' in s tem kulturno ogroženostjo, pa vse do `lokalnega' evropskega integracijskega dogajanja ob alternativnem razširjanju Evropske unije.
|
|
državotvornik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Postal je državnik oziroma državotvornik, ki bo znal za seboj potegniti veliko število ljudi," je še dodal Kline.
|
|
duatlonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Škofji Loki se je s tretjim Sašovim duatlonom končala tudi domača duatlonska sezona.
|
|
dubel |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dublêr |
film., gled. kdor nadomešča pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje, dvojnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dublírati |
1. knjiž. na osnovi ene stvari, predmeta narediti enega ali več prav takih:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dublón |
num. španski zlatnik, v obtoku od 16. do 19. stoletja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúcati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ducato |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Konec januarja sta koncerna PSA Peugeot Citroën in Fiat predstavila novo generacijo dostavnih kombijev boxer, ducato in jumper, potem sta oznanila, da podaljšujeta sodelovanje za celih osemnajst let, tokrat pa se javljata z povsem novimi velikimi enoprostorci citroën C8, fiat ulysse, lancia phedra in peugeot 807.
|
|
dúcniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
dúdar |
kdor igra na dude:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdati |
redko igrati na dude:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdlati |
redko igrati na dude:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dudnéti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
duelírati se |
knjiž. dvobojevati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúfati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dúg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (dolg): Enkrat po dugen cajti sen ji moga dati prav, ke je svet resen vsakši den bol nor pa ke se človik tudi na škofe nesmi zanesti.
|
duglázija |
bot. iglasto drevo s tankimi, dolgimi iglicami, po izvoru iz Amerike, Pseudotsuga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúhati |
z vohom zaznavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhobórec |
rel. pripadnik ruske verske sekte v 18. stoletju, ki nastopa proti cerkvenim obredom in verskim dogmam:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhováditi |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
duhovíčiti |
1. slabš. brezuspešno si prizadevati govoriti duhovito:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovídec |
knjiž. kdor misli, si predstavlja, da vidi duhove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovíniti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
duhovít |
1. ki je sposoben biti domiseln in šaljiv obenem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovítiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
duhóvnik |
kdor opravlja bogoslužje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
duhovnikovati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1898 je Jensen na Dunaju prvič bral nemške prevode pesmi Antona Aškerca (1856- 1912); istega leta, ko je Aškerc tudi prenehal duhovnikovati in je postal mestni arhivar v Ljubljani, sta se tukaj prvič srečala.
|
|
duhovnjaštvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utrjevanje sodobne intelektualne poti, ki se izogiba na eni strani skrajnemu scientizmu, igri moči in žargona, ki ne omogoča ustvarjalne komunikacije med ustvarjalci in občinstvom; na drugi strani pa se izogiba tudi raznim novodobnim oblikam duhovnjaštva, ki se v svojem pretiranem iskanju spiritualnih vrednot odpovedujejo racionalnosti; kljub temu pa od ene in druge sfere sprejema posamezne logično tehtne in duhovno pozitivne vrednote.
|
|
duhovnodisharmoničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razpon seže celo do nezaželenega subjektivizma ekspresionizma, njegovega zmernejšega duhovnodisharmoničnega razmerja do sveta v petdesetih letih in celo ...
|
|
duhovnopastoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odbor je na svojih štirih dosedanjih sejah posvetil največ pozornosti duhovnopastoralni pripravi na papežev obisk, pa tudi pripravi oltarnega prostora in bogoslužja.
|
|
duhovnorazvojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A ob tej ugotovitvi stopi v ospredje avtobiografična zasnova njegove umetnosti: ker mu pomeni umetnost predvsem pot k spoznanju, to pa raste stopenjsko, 'po etapah' --- in je zato tudi vedno le relativno, se je odločil v svoji literaturi dokumentirati prav te 'etape', te duhovnorazvojne postaje.
|
|
dúhtati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
duhtéti |
star. dišati, dehteti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dukatón |
num. nizozemski srebrnik, kovan od 16. do 18. stoletja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duktil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predvideti je potrebno cevovod iz duktila DN 100 mm od predvidene ceste A, do konca območja urejanja ceste B.
|
|
dúlčast |
po obliki podoben dulcu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúliti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
duljákati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dúmati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dumdúm |
v zvezi dumdum krogla krogla naboja za lahko orožje z narezanim ali vdolbenim vrhom:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dumping |
ekon. prodaja blaga v tujino pod ceno zaradi potrebe po devizah ali razbremenitve domačega trga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúnajka |
agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi; napoleonovka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúniti |
redko udariti, suniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúnkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
duopól |
ekon. položaj na trgu, kadar prodajata določeno blago samo dva ponudnika; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúplati |
redko loviti polhe po duplinah, duplih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dupliciran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rezultirajoči hologram je lahko dupliciran v miljonih izvodov za nizko ceno.
|
|
duplicírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
| | | |
18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 
