|
drgáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. drugače: Drgač pa ne vem če je kdo opazil ampak zime še vedno ni!
|
drgájsati |
slabš. drgniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgástiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dŕgati |
zastar. drgniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drgávsati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drgetáti |
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgétniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
drgljáti |
redko narahlo drgniti, praskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕgniti |
1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgotáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drhtáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Američani so zato ljudem, ki mislijo, da se njihov raskav in drhteč glas ne ujema z "novonategnjenim obrazom", ponudili t.i. voice lift ali lifting glasu, ki jim domnevno obljublja mladosten glas.
|
|
drhtenéti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drhtéti |
1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dríblati |
žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríbler |
žarg., šport. kdor preigrava, dribla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríčati |
redko drčati, drseti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drílati |
žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drindrínkniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
drískati |
redko imeti drisko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristavičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
|
|
dristíti |
star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dristvíti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dríščati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drjézgati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drkalíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ekhm ekhm...sm lih dons nove gume zadaj dal...tko da ne vem kako bo...hehehe, mogoče kakšn krog,,...tok da vidm kako je kej na drkališču, več pa ne...pardon, dirkališču...se opravičujem ...
|
drkaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo mu taka drkaška, samozagledana kritikanska jajca objavlja, pa še plačuje, po možnosti?!
|
|
dŕkati |
zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drkljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕkniti |
zastar. zdrsniti, zdrkniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drléskati |
z drleskom zapirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drléskniti |
z drleskom zapreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drlésniti |
z drleskom zapreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drmástiti |
ekspr., redko lomastiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕmati |
star. tresti, stresati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕmiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drmljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕncati |
1. teči v drncu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drncljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dŕnčati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drnéti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drnézgati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drnjávhati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drnjézgati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drnjóhati |
ekspr. smrčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnjúhati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dsnk |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: dRNK (dRNA; dRNA) je RNK, ki je podobna DNK; ni identična niti z rRNK, niti s tRNK. Ima veliko molekularno maso, kratko razpolovno dobo in jo najdemo samo v celičnem jedru.
|
dŕnkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drnóhati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drnováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drobčken |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Topla predjed: tudi tokrat njihova značilnost, drobčkeni njoki (seveda doma narejeno) v omaki tržiškega radiča.
|
|
drobeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
|
|
drobeléti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drobencáti |
ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobencljáti |
ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobentéti |
ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobentíti |
ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobéti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drobezljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drobincljati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobínčiti |
knjiž., redko drobiti, deliti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobíriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drobíti |
1. delati iz česa majhne, drobne dele:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobížiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dróbkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drobljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drobnéti |
1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníčiti |
ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnjačiti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnjákar |
ekspr. kdor pripisuje drobnim, malo pomembnim stvarem prevelik pomen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnjáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drobnoglávec |
ekspr. kdor ima drobno, majhno glavo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raziskovalci ob uporabi kemije, biologije, biofizike in računalniškega modeliranja določijo strukturo ciljnega proteina in nato tej ciljni molekuli oblikujejo prilagojeno specifično drobnomolekularno aktivno substanco z zdravilnimi lastnostmi.
|
|
drobnonapiljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
|
|
drobnoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drobnoplodne sorte s češnjevo velikimi in okroglimi ali majhnimi hruškastimi plodovi ne zahtevajo posebnih gojitvenih naporov, zato pa na domiselno garniranem krožniku razvedrijo vsak poletni obrok.
|
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
|
droboléti |
star. žvrgoleti, peti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobolíti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
| | | |
18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 
