|
drájvati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ko odbije pol enajstih na šolskem dvorišču drajvajo kari proti gostinskim uslugam.
|
drákar |
navt. vikinška ladja s kljunom v podobi zmajeve glave; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drákslati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dramátik |
kdor piše dramska dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dramatizátor |
kdor predela, spremeni prozno ali pesniško delo v dramsko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatizírati |
1. predelati, spremeniti prozno ali pesniško delo v dramsko:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva od omenjenih dveh navezav, pozicija opazovalca, pa zadeva dramatskost dogajanja, tisto vzmet v kompoziciji dogodka, ki dogajanje med začetkom in koncem razrešuje iz napetosti in sprostitev v tisto obliko, ki je lahko zaokrožena v celoto.
|
|
dramatúrg |
kdor predlaga in usmerja gledališki repertoar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramaturgováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dramílec |
redko kdor drami, spodbuja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramíti |
1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno; buditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramopisen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kompleksno dogajanje se vrti okrog mladega Williama Shakespearja, čuvaja konjev gledalcev pred gledališčem Rose, ki mu je po smrti dramatika Marlowa direktor gledališča Barbitch v kombinaciji serije naključij in splošnega ozračja velikih političnih intrig dal priložnost za dramopisno samodokazovanje, glavna poanta pa se spoprime z idejo represivne tolerance ali točneje z vprašanjem, zakaj se v ideoloških sistemih sploh simulira nuja umetnosti.
|
|
drámpati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drápati |
1. star. praskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draperíst |
kdor dela, oblikuje draperije; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drapírati |
nabrati v gube, nagubati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drápiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drápniti |
star. prasniti, oprasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drásati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dráslja |
geogr. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drásniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
drastično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z lahkoto pa si predstavljamo, da včasih najmanjši možni dogodek drastično vpliva na proces kreativnega napora in s tem tudi na rezultat početja.
|
|
drástiti |
knjiž. dražiti, razvnemati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dratírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
draveljski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dravlje: Nova draveljska cerkev je odprta vsak dan od 15h do 19h.
|
|
dravíd |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drážati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drážba |
javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drážbati |
s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi; dražiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražé |
zdravilna kroglica ali tableta, oblita s čokolado, sladkorjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drážen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Avtor: Matjaž Sever, Andrej Bartolić ; Mentor: doc. dr. Samo Ribarič, dr. med., Acetilholinesteraza v električno draženi denervirani mišici EDL podgane
|
dražestno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Edini način za to je po mojem mnenju dopuščanje vsaj minimalne možnosti, da se prav dražestno osmešiš.
|
|
dražílec |
kdor vodi dražbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražíti |
1. zviševati ceno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražíti |
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražíti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej so tu nakupi učbenikov in študijske literature, ki se praviloma dražijo s stopnjo študija, knjižnice pa s slabim knjižnim fondom ne omogočajo izposoje literature vsem dijakom in študentom.
|
|
drážiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvaja se 13 osnovnih tipov testiranja: testiranje snovi, ki dražijo oči, snovi, ki dražijo kožo, koliko snov penetrira v kožo, koliko draži kožo, fototoksičnost in fotosenzibilnost, mutiranje, akutna in kronična toksičnost, kancerogenost, vpliv na reprodukcijo, vpliv na prirojene hibe, ter testiranje končne učinkovitosti izdelkov.
|
|
drážkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dražljáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dražljívec |
kdor koga draži, razburja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražolec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... animacija, pričevanje. podobnosti-primerjave, dražolec, satira, fantazija, dokumentarec ...
|
|
drbezáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
drbezováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dŕc |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije: Dolgoletne sanje sodelavcev družbe DRC so se uresničile.
|
dŕcati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dŕča |
plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕčast |
redko podoben drči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drčáti |
1. hitro se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕčniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
|
drdráti |
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drégati |
1. s koncem česa narahlo suvati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drégniti |
1. s koncem česa narahlo suniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drekáč |
nizko 1. kdor prostaško, grdo govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drekanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zavoljo vseh dobromislečih, sem se odločil, da podobnih drekanj ne bomo več dopuščali.
|
|
drekáti |
vulg. prostaško, grdo govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremálo |
ekspr. kdor {rad} dremlje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drémati |
1. biti v stanju med budnostjo in spanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dremávec |
1. ekspr. kdor dremlje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dremávh |
ekspr. kdor {rad} dremlje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremávhati |
ekspr. zadovoljno dremati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremčkati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dremljati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drémniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drémsati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dremúckati |
ekspr. lahno dremati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremúh |
slabš. kdor {rad} dremlje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremúhati |
ekspr. dremati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drèn |
grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenažirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
|
|
drenážiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dréncati |
ekspr. nemirno se prestopati, mendrati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drencljáti |
ekspr., redko drncati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréngati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drenírati |
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drénjati se |
pog. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi; gnesti se, prerivati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drêpati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drepljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dreselíti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dresêr |
kdor dresira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dresírati |
vaditi, uriti živali v določeni spretnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drestíti se |
-ím se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dresúra |
vadenje, urjenje živali v določeni spretnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréšiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dréti |
1. silovito in hitro teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 
